Pri nas so najpogostejše črne mravlje, ki jih najdemo v vrtovih in na travnikih. So aktivne žuželke, ki gradijo svoja gnezda v travi, ob zidovih ali pod kamenjem. Delavke gnezda stalno povečujejo in izdelajo številne galerije in celice. Njihovo kopanje okrog korenin rastlin prst suši, pogosto pa mravlje celo »gojijo« listne uši. Te so sicer rastlinske škodljivke, a mravlje se rade hranijo z njihovimi sladkimi izločki. Pri iskanju hrane delavke zaidejo v naša stanovanja, kjer lahko občasno ustvarijo tudi gnezda.
Ko opazimo osamljene mravlje, ki zbegano tekajo po stanovanju, moramo vedeti, da so to izvidnice ki raziskujejo nove terene. Na svoji poti puščajo sled, ki ji druge mravlje sledijo. Zato poskrbimo, da se izvidnic znebimo in za njimi s čistili skrbno pobrišemo sledi. Pri tem poiščemo, kje mravlje prihajajo v stanovanje, in jim fizično zapremo pot. Zatesnimo okna, vrata in majhne špranje, skozi katere lahko vdirajo.
Če mravlje še vedno vdirajo, lahko uporabimo katero od naravnih metod, ki jih bodo odganjale. Mleti cimet denimo mravljam prav nič ne diši. Posujemo ga po njihovih poteh ali pa na teh mestih razpršimo eterično olje cimeta. Podobno lahko uporabimo limonov sok in kis za vlaganje, ki je razredčen z vodo v razmerju 1: 1 tudi odlično čistilo. Kislina mravlje odganja.
Proti mravljam pomag tudi naravno eterično olje poprove mete, ki ga nanesemo okrog vrat ali oken. Uporaba je še posebno primerna za notranje prostore, saj olje ne vsebuje nobenih toksinov, poleg tega pa prostor še prijetno odišavi. Pomagalo naj bi tudi tekoče milo z vonjem mentola. V razmerju 1: 1 zmešamo milo in vodo ter popršimo območje z največ mravljami. Odženemo jih tudi s kavo, ki jo posujemo na mesto, kjer mravlje vstopajo v naše domovanje.
Če jim nastavimo mešanico zdroba in sode bikarbone, jo mravlje odnesejo v mravljišča. Ko to pojedo, poginejo. Smrten je za mravlje tudi boraks oziroma natrijev perborat (ki je tudi čistilo in se ga dobi v lekarnah). V 125 ml vode stresemo 250 ml sladkorja v prahu in 1 žličko boraksa. Premešamo, da se sladkor in boraks raztopita, in ponudimo mravljam, ki ga odnesejo v mravljišče. Tako uničimo celotno gnezdo, a lahko traja nekaj tednov.
Če nič od naštetega ne zaleže, nam ostane le še »kemija«. Pasti s kemikalijami, iz katerih mravlje odnesejo hrano v gnezdo, so precej učinkovite, z njimi pa si zagotovimo, da pride do uničenja mravelj tudi na izjemno težko dostopnih mestih – na primer ob električni ali vodovodni napeljavi, od koder hodijo mravlje v naš dom. Na voljo so tudi razpršila, ki pa delujejo zgolj »površinsko« in na gnezdo nimajo vpliva.
