V dolgoletni zastali reformi azilne politike je prišlo do prvih premikov. Notranji ministri članic Evropske unije so dosegli načelni dogovor, da bodo najbolj obremenjene države zaradi prihodov prosilcev za azil poskušali razbremeniti na podlagi prostovoljne odločitve držav članic. Koncept fleksibilne solidarnosti sicer v minulih letih ni naletel na plodna tla, saj je večina držav članic vztrajala, da bi pri prerazporeditvah prosilcev za azil morale biti solidarne vse države.
Ko pred leti Češka, Poljska in Madžarska niso hotele izpolniti relokacijskih kvot, sprejetih v času komisije Jean-Clauda Junckerja, je sodišče EU razsodilo, da so s tem kršile evropski pravni red. Kljub takšnim sodnim odločitvam pa volje med državami za vzpostavitev novih obveznih prerazporeditvenih kvot ni bilo. Po drugi strani pa je ni bilo niti za prostovoljno solidarnost in pomoč v drugačnih oblikah. Z včerajšnjo odločitvijo Sveta EU se je to spremenilo. Notranji ministri EU so se dogovorili tudi o podpori predlogu reforme schengenskega zakonika. A ta še ni sprejet, saj podpora na ravni Sveta EU predstavlja zgolj zeleno luč za začetek pogajanj o končni verziji zakonika z evropskim parlamentom.
Za zdaj pristanek dvanajsterice
Za sodelovanje v včeraj dogovorjenem mehanizmu prerazporejanja prosilcev za azil se bodo države članice lahko torej odločile prostovoljno. A če večinoma najbolj obremenjenim državam z juga Unije – Italiji, Grčiji, Cipru, Španiji in Malti – ne bodo hotele pomagati s prerazporeditvijo prosilcev za azil, jim bodo morale pomagati finančno. »Ta pomoč bo namenjena državam na prvi frontni liniji (vstopa migrantov na ozemlje EU, op. a.),« je pojasnil francoski notranji minister Gerald Darmanin.
Za sodelovanje naj bi se odločilo dvanajst članic, Slovenije za zdaj ni med njimi. Nasprotujejo mu še v Avstriji, na Madžarskem, Poljskem in v baltskih državah. Čeprav vse države očitno ne bodo sodelovale, pa je spodbudno, da ga je še pred šestimi meseci podpiralo deset držav, zdaj pa skoraj vseh 27. »To je zgodovinski uspeh,« je dva dni pred francoskimi parlamentarnimi volitvami poudaril minister Darmanin.
Slovenija ima več zadržkov
Podrobnosti dogovora o solidarnostnem mehanizmu še niso izdelane. Francosko predsedstvo Svetu EU in evropska komisija naj bi jih s članicami dokončno dorekla v naslednjih dneh. Za zdaj je znana namera, da se s solidarnostnim mehanizmom, poskusno vzpostavljenim za leto dni, med sodelujoče države prerazporedi 10.000 prosilcev za azil. Po letu dni naj bi preverili rezultate in se nato odločili, kako naprej. Kot je pojasnil Darmanin, morajo nekatere države članice v domačih parlamentih preveriti, s kakšnimi zagotovili za prerazporeditve lahko sodelujejo v dogovorjenem mehanizmu.
Na slovenskem notranjem ministrstvu (MNZ) pravijo, da pozdravljajo prostovoljno naravo mehanizma. »Slovenija podpira tudi obvezno solidarnost, vendar meni, da mora biti ta dovolj fleksibilna, da država lahko pomaga na različne načine in v skladu s svojimi zmožnostmi. Bo pa vlada v prihodnje znova naslovila vprašanje relokacije,« so sporočili. Iz tega je mogoče sklepati, da se bo Slovenija morda še pridružila mehanizmu. Kot so še pojasnili na MNZ, je za Slovenijo pomembno, da mora biti enako kot prerazporejanje prosilcev za azil upoštevana tudi druga podpora prizadetim državam, zlasti pomoč pri preprečevanju prihodov in vračanju prek svojih stikov s tretjimi državami, z napotitvami strokovnjakov, pomočjo v opremi, podporo agencij EU in na druge načine. Dodali so tudi, da se ne strinjajo z izrecno omejitvijo solidarnosti na operacije iskanja in reševanja (v Sredozemskem morju), saj te po oceni MNZ predstavljajo tako imenovani vlečni dejavnik. To pomeni, da naj bi se zaradi teh reševalnih operacij za nevarno pot čez morje odločali tudi drugi migranti.
Reforma schengenskega zakonika čez prvo oviro
Drugi pomembni mejnik v obsežni reformi azilnega pakta, ki ga predstavlja več zakonodajnih predlogov, pa je podpora notranjih ministrov predlogu reforme schengenskega zakonika. Predlog, ki bo še predmet pogajanj z evropskim parlamentom, predvideva možnost ohranitve nadzorov na notranjih schengenskih mejah pa tudi alternativne možnosti vzpostavljenim mejnim nadzorom. Če bodo države hotele podaljšati nadzore na notranjih schengenskih mejah na več kot poltretje leto, bodo morale komisijo obvestiti o razlogih za podaljšanje in o datumu, ko jih nameravajo odpraviti. Komisija bo nato izdala svojo oceno o podaljšanju mejnega nadzora in njegovega trajanja, ki ga bo morala država članica upoštevati.
Alternativna možnost za vzpostavljanje mejnih nadzorov pa bo okrepljeno policijsko sodelovanje na mejnem področju, pri katerem bi lahko patrulja zajete nezakonite migrante vrnila na ozemlje sodelujoče države, iz katere so prišli. Na zasedanju je notranja ministrica Tatjana Bobnar načelno podprla predlog reforme schengenskega zakonika. Na MNZ so pojasnili, da Slovenija načelno ne nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta skladen z načeli proporcionalnosti in nujnosti, predvsem pa mora biti to začasen ukrep, ki bi ga uvedli šele potem, ko bi bili izčrpani drugi alternativni ukrepi. »Ukrepa, ki ni časovno omejen, ne morem podpreti,« je Bobnarjeva po navedbah MNZ dejala na zasedanju. Spomnila je tudi na dejstvo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja in – kot je nedavno ugotovilo sodišče EU – tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.