Celo tako zelo, da ji je grozilo, da ne bo izdelala razreda. Toda pripombe učiteljev so jo tako podžgale, da je odtlej dala od sebe vse, kar je bilo v njeni moči. V najstniških letih je imela več služb, da si je lahko prislužila denar za šolanje. Z zaposlitvijo v eni od velikih verig s hitro prehrano pa je takrat družini priskrbela denar za pokritje glavnine življenjskih stroškov. Pot je zdajšnjo prvo mehiško astronavtko, ki je pred dnevi na Bezosovem petem komercialnem letu v vesolje dobila brezplačno mesto, nato vodila v študentske klopi. S trdim delom je postala inženirka, delala je v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni, sedaj pa na Univerzi Johna Hopkinsa piše magisterij s področja elektro- in računalniškega inženirstva. Ko je bila med 7000 prijavljenimi izbrana za brezplačno mesto v plovilu New Shepard, je bila presrečna, ker so se ji uresničile sanje. S svojo zgodbo, potem ko ji je v novi državi priti do dobrega študija, izobrazbe in slednjič tudi poleta v vesolje, želi tudi druge spodbuditi k razmišljanju, da je vse mogoče. Katya Echazarreta je sedaj postala ena izmed več kot 600 ljudi, ki so od vesoljskih začetkov Jurija Gagarina poleteli v vesolje. V 51 letih vesoljskih poletov so v Zemljini orbiti in višje prevladovali moški. V tem času je v vesolje poletelo zgolj 80 žensk.
Prva Mehičanka v vesolju
Šestindvajsetletna Katya Echazarreta si v rani mladosti ni predstavljala, da bo kdaj poletela v vesolje. Ko se je pri sedmih letih s starši preselila iz Mehike v ZDA, ni znala niti besede angleščine, učenje pa ji je sprva povzročalo preglavice.
Katyi Echazarreta je uspelo v novi državi priti do dobrega študija, izobrazbe in slednjič tudi poleta v vesolje.
