Ryan je vztrajal tudi pozneje, ko je na domači golfski zelenici posnemal gibe očeta in žogice pošiljal na vse strani vrta, s kolikor se je le dalo močnimi udarci, pa četudi je po močnem zamahu kot klada padel po tleh. Oče je njegovo vnemo za golf spodbujal, ga učil udarcev, zamahov in pravil te športne panoge. S seboj ga je vzel na igrišče in vpisal v golfski klub Boyce Hill. Včasih – tako kot je pač navada pri otrocih teh let – je poslušal njegova navodila, drugič spet ne. Pred kratkim je odigral svoje prve tekme in kot šestletnik dosegel tako dobre rezultate, da se mu nasmiha udeležba na prestižnem svetovnem juniorskem prvenstvu v ZDA, kjer se za lovoriko najboljših mladih golfistov poteguje več kot tisoč dečkov. Toda zdi se, da se Ryan ne obremenjuje s tem, kako visoko se bo uvrstil na turnirju na drugi strani Atlantika. Za zdaj še neobremenjeno, a tudi z vse večjo samozavestjo uživa v zgodaj odkritem športu svojega življenja. Kot pravi, ima rad udarce z daljave, udarce približevanja zelenici in seveda tudi putanje, brez katerega ne gre. »V bistvu imam rad vse udarce,« pravi Ryan.