»V obdobju fleksibilnih oblik dela je zaupanje, ki ga ima delodajalec do zaposlenega, kot tudi zaposleni do delodajalca ena ključnih prvin dobre kulture. Svoboda in možnost izbiranja, kje, kdaj in na kakšen način zaposleni opravljajo delo, gradi občutek pripadnosti, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter je pomemben element privabljanja novih talentov,« pravi dr. Aleksandra Kregar, strokovnjakinja za blagovno znamko delodajalca. Prepričana je, da je v središču trajnostnega uspeha vedno človek. Zaposleni danes namreč iščejo več kot le dobre finančne pogoje. Želijo razumeti, v kaj podjetje verjame, kakšne vrednote živi in ali je družbeno odgovorno. Iskalci zaposlitve, predvsem zares dober kader, se obrača za podjetji, ki resnično cenijo svoje zaposlene in se zavedajo, da zaposleni niso strošek podjetja, pač pa največji kapital, v katerega je dobro vlagati in skrbeti za njegovo rast. »Pri nas se je to poznalo kar hitro po uvedbi krajšega delovnika, ko je število prispelih prošenj za delo naraslo za več kot 30 odstotkov,« meni Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnostmi v podjetju Plastika Skaza.
Zlatonitniki: Lunos in Gen-i
V sklopu Dnevnikovega natečaja Zlata nit že 15 let zapored iščemo najboljše zaposlovalce. Letos so bili v vrhu Gen-i, Špica International in Lunos. Kako razmišljajo o pomenu svobode in prilagodljivosti? »Naši prodajni svetovalci lahko sami razporejajo svoj čas, s čemer smo izboljšali prodajne rezultate in tudi njihovo zadovoljstvo,« pravi Milan Kuster, direktor Lunosa. »Fleksibilnost pri organizaciji določenega dela operativnih obveznosti je bila odlično sprejeta in sodelavci so precej izboljšali učinkovitost.« Na vprašanje, ali se mu zdijo takšne poteze pomembne tudi z vidika blagovne znamke delodajalca, Kuster, izstreli, da je to pravzaprav kar nuja. Kar 90 odstotkov njihovih kupcev je fizičnih oseb. »Mi smo tisti, ki se prilagodimo stranki, in ne obratno. Tudi naši komercialisti so izrazili pripravljenost za takšen način dela, saj tako beležijo boljše prodajne rezultate in več zaslužijo. Nemalokrat se opravi ogled objekta tudi med vikendom, pa to ne povzroča nobenih frustracij pri zaposlenih. Na mesečnem nivoju se dodatne aktivnosti časovno zbalansirajo oziroma finančno ovrednotijo.«
Tudi na Gen-i so oblikovali hibriden način dela, ki na eni strani omogoča prilagajanje potrebam zaposlenih in na drugi omogoča učinkovito delo. Zaposleni do 2 dni na teden delajo na daljavo. En dan v tednu je na ravni družbe določen kot dan za delo na daljavo, en dan v tednu pa je prepuščen dogovoru med vodjo in zaposlenim. »Verjamemo, da lahko s pravilnim pristopom hibridni model dela poveča produktivnost zaposlenih in spodbuja zaposlene k vključevanju, sodelovanju in odgovornosti,« odgovajajo v službi za razvoj kadrov. V Gen-i sledijo viziji brezogljične družbe in pot zelene preobrazbe so začeli pri sebi. »To opazijo tudi kandidati v zaposlitvenih postopkih, ki poudarjajo, kako pomembna je trajnostna naravnanost delodajalca.« K razogljičenju prispeva tudi hibridno delo, s katerim smo v letu 2021 ogljični odtis, ki izhaja iz prevozov na delo in službenih potovanj, zmanjšali za 7,5 odstotka v primerjavi s preteklim letom.
Londonski HR futurolog
Perry Timms, People and Transformational HR, ki je bil štirikrat uvrščen na Seznam najbolj vplivnih kadrovskih mislecev, opaža, da se v ospredje prebijajo zaupljivejši, prijaznejši in agilnejši sistemi, ki so usmerjeni v ljudi. »Če pretirano nadzorujemo prizadevanja, ustvarjalnost in vzdržljivost zaposlenih izničimo njihov potencial. Samo svoboda in prilagodljivost ljudi sprostita, da delajo tisto, kar je resnično pomembno.«
