Kako jekleno se bodo centralne banke držale svoje napovedi zaostrovanja politik, še posebej ECB, pa bomo zares videli šele v prihodnje. Vojna v Ukrajini, kitajski lockdown in zaostrovanje monetarnih politik bodo zagotovo znižali povpraševanje, predvsem v Evropi in na Kitajskem. Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih prispevala levji delež h globalni gospodarski rasti.
Medtem ko je donosnost na slovenske državne desetletne obveznice še pred letom dni znašala nekaj več kot nič, se zdaj donosnosti na slovenske desetletne državne obveznice gibljejo okoli 2,3 odstotka. Skratka, gre za podražitev slovenskega desetletnega dolga za dve odstotni točki v letu dni, ravno v času porasta blagovnega trgovinskega primanjkljaja, kar bo v prihodnje povzročilo negativne proračunske učinke. Slovenija je bila blagovni neto izvoznik predvsem od leta 2014 pa do večine leta 2019, in sicer na račun nižjih vhodnih cen energentov in surovin. Recimo v obdobju 2015–2019 je bila povprečna cena nafte pod ravnijo 70 dolarjev na sodček, danes znaša okoli 120 dolarjev na sodček. Daljše obdobje nižjih cen je povzročilo nižje investicije v dejavnosti, kar pomeni, da bodo cene nafte najverjetneje še nekaj časa krepko podprte. Ob tem se je globalni indeks surovin, ki ga izračunava Mednarodni denarni sklad, v zadnjem letu povišal za več kot 140 odstotkov. Nikelj in železova ruda sta se samo letos podražila za skoraj 40 odstotkov. Te podražitve slabijo evropske blagovne trgovinske bilance pa tudi domačo ter že ohlajajo potrošnjo evropskih gospodinjstev in evropsko maloprodajo, in to ravno v času, ko dvigujemo ceno dolga.
Slovenska zunanja blagovna trgovinska bilanca torej predvsem na račun visoke rasti energentov beleži relativno visok primanjkljaj. Po podatkih Sursa je v trgovinski bilanci aprila nastal primanjkljaj, ki je znašal 0,6 milijarde evrov. V prvih štirih mesecih leta pa je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 2,2 milijarde evrov. Kot rečeno, Slovenija ni osamljena v tem procesu, podoben proces poteka tudi v preostalih evropskih državah. To pa bo vplivalo tudi na povpraševanje. Tovarniška naročila so se aprila v Nemčiji v medmesečni primerjavi zmanjšala za 2,7 odstotka, kar zaznamuje že tretji zaporedni mesec nižanja tovarniških naročil v Nemčiji. To je posledica vojne v Ukrajini, visokih cen energentov in težav z dobavami, ki jih povzroča kitajski lockdown. Cene pri nemških proizvajalcih v Nemčiji so se aprila v medletni primerjavi povišale za 30,9 odstotka, nemški potrošnik pa je v istem mesecu ohladil svojo potrošnjo, saj se je maloprodaja aprila v primerjavi z marcem znižala za dobrih pet odstotkov. Skratka, glede na dejstvo, da se kažejo že prvi znaki, da rastoče cene v območju evra že same po sebi znižujejo povpraševanje, se postavlja vprašanje, do kje naj ECB smotrno zvišuje obrestne mere in ali jih ne bo posledično že kmalu ponovno zniževala, če jih bo sprva prekomerno povišala?
