Prezgodaj, v 69. letu starosti se je poslovil dolgoletni športni novinar in urednik Televizije Slovenija Miha Žibrat, ki je bil znan po svojem žametnem glasu. Od leta 2000 do 2010 je vodil tudi Društvo športnih novinarjev Slovenije. Nazadnje je sodeloval pri filmu Pot domov o nekdanjem košarkarju in zdajšnjem trenerju Juretu Zdovcu, še nedavno pa je bil prisoten na opozorilni stavki na RTV Slovenija in bil tam tudi eden izmed govorcev.
Rodil se je leta 1953, z novinarskim poslom pa se je začel ukvarjati že kot študent. Delo je začel na TV Dnevniku in nato dopisništvu TV Slovenija. Leta 1977 se je zapisal športnemu novinarstvu, ko se je kot komentator zaposlil v športnem uredništvu nacionalne televizije. Pogosto je dejal, da je poklic športnega novinarja tudi način življenja. »Sliši se kot floskula, a še kako drži. Košček športnega dogajanja moram spremljati prav vsak dan. Moraš biti že malo obseden. Ne predstavljam si, da ne bi vedel, kakšni so športni izidi v določenih športih. Ni variante,« je dejal v enem izmed intervjujev na rtvslo.si. Na svoji poklicni poti je spremljal vse največje športne prireditve in kot komentator opravil približno 2000 neposrednih športnih prenosov. Osemkrat je komentiral na poletnih, sedemkrat na zimskih olimpijskih igrah, za kar je leta 2012 v Londonu prejel posebno priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja in Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS). Bil je urednik športnih oddaj, pripravil je številne dokumentarne oddaje, med njimi je tudi serija Slovensko olimpijsko stoletje, za katero sta z Andrejo Okorn dobila posebno priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije.
Spremljal in komentiral je alpsko smučanje, košarko, veslanje, plavanje, tenis in druge športe, a prva v njegovem srcu je bila košarka. »Nekaj malega sem jo tudi treniral, a pravočasno spoznal, da nisem dovolj dober. Je pa ostala v meni ljubezen do tega športa. Tudi moj prvi prenos je bil košarkarski. Sicer le en polčas. Takrat je bil urednik Marko Rožman in nisi mogel kar takoj pred mikrofon. Prenašal sem prvi polčas tekme Bosna – Partizan leta 1978, drugega pa Janez Češnovar. Takrat je igral Mirza Delibašić, fantastičen košarkar, eden mojih najljubših,« se je spominjal. Med športnimi prenosi je sodeloval s številnimi velikani slovenskega športa, kot so Peter Vilfan, Janez Drvarič, Ivo Daneu, Roman Horvat, Nuša Tome, Nataša Bokal, Bojan Križaj … »Zdaj je sokomentatorjev več in so dobri, zelo strokovni. Mislim, da smo naredili dober izbor. Dva glasova je tudi lažje poslušati kot enega. Če imaš pravega strokovnjaka, je to samo obogatitev prenosa,« je znal povedati na to temo.
Tisti, ki so z njim sodelovali, imajo zanj le izbrane besede. Bil je ljubitelj gobarjenja, znal si je vzeti čas za tenis, glasbo, kavo s prijatelji … Leta 1996 je izdal knjigo Košarka od začetka do danes. Pred kratkim je končal sodelovanje pri filmu Pot domov, gre za portret Jureta Zdovca, ki je sredi vojne za Slovenijo v dresu Jugoslavije igral na evropskem prvenstvu. Do zadnjega je bil zavezan poklicu športnega novinarja. »To je posel, ki ga težko dokončaš. In moraš biti pri tem tudi mali ego. Če si prevelik, je res težko. Ker vidiš le sebe in si najboljši na svetu in brez napak. Jaz pa trdim, da nihče ni brez napak.«