Prometni kaos v Mostecu je bil dovolj zgovoren kazalnik, da je že tradicionalni festival Skoč' v Mostec v organizaciji smučarskega skakalnega kluba Ilirija privabil smučarske skakalce iz vse Slovenije. Veliko je bilo tudi obiskovalcev, ki so si v popoldanskih urah prišli ogledat tekmovanje v kategoriji članov in članic z nosilci olimpijskih odličij. »Ker smo vedeli, da bo gneča, smo danes raje prišli s kolesom. Sicer pa se sin, ki tukaj trenira, zadnje leto na treninge vozi s kolesom kar sam,« nam je povedal eden od staršev, ki je svoje kolo s prikolico, v kateri je počivalo majhno dete, parkiral kar pod senco drevesa.
Starši motor skakalne scene
Kot da bi šlo za profesionalno uigrano podporno ekipo, so ob skakalnici večinoma mame poskrbele, da so se najmlajši tekmovalci na poziv organizatorja kar se da hitro preoblekli v skakalni kombinezon, si obuli skakalne čevlje ter z obema rokama prijeli smuči. »Priznam, da mi je ljubša zima, saj je poleti pod kombinezonom res vroče. Pa tudi skoki na snežni podlagi so nekaj čisto drugega,« nam je ob izteku skakalnice povedal Bor, član športnega društva Dolomiti, ki trenira ob vznožju Šentviškega hriba. »Res je, da smo v zimskih mesecih, ko je bila skakalnica v Mostecu tudi zasnežena, prišli sem naredit nekaj skokov, ampak se na domači skakalnici počutim bolje. Tam tudi skačem dlje,« nam je zaupal zgovorni mladenič in dodal, da je kljub dolžini 13 metrov lahko zadovoljen z današnjim skokom.
Spektakla pod Rožnikom v organizaciji matičnega kluba se je letos v popolnoma drugačni vlogi razveselila zdaj že nekdanja smučarska skakalka Špela Rogelj. »Po dvajsetih letih tokrat prvič ne tekmujem na reviji skokov in lahko priznam, da je drugače. Pa vendar tudi vloga, ki jo imam danes, ni slaba. Med spremljanjem dogajanja na skakalnici imam več stika s podmladkom in lahko vidim napredek, ki so ga naredili otroci,« je povedala Rogljeva po tem, ko je končala ocenjevanje mladih skakalcev v kategoriji do 10 in 11 let. »Gre za animacijske skoke, kjer smo ocenili spust, let in doskok, skakalci pa dobijo namesto kolajn značke,« je razložila in dodala, da so bile daljave skokov na festivalu spodbudne za začetek nove tekmovalne sezone.
Da so starši motor celotne skakalne scene, je bilo slišati in tudi videti na vsakem koraku. In čeprav ob izteku skakalnice ni manjkalo ponosnih mam, ki so z glasnim vzklikom pozdravile skoke pogumnih letalcev, nam je desetletna Eva priznala, da mami vseeno ni povedala, da je na zadnjem treningu padla pri skoku na 20-metrski skakalnici. »Zato me je bilo danes pred tekmo kar strah stopiti na vrh skakalnice. A sva se z očetom zjutraj sprehodila okoli Rožnika, se pogovorila in ugotovila, da so padci del športa,« je povedala sogovornica, ki je prvič skočila pri osmih letih. »Ko je pri osmih letih videla otroke trenirati na skakalnici v Mostecu, me je pogledala v oči in mi rekla: Oči, letela bi,« je povedal Boris Gregorc in dodal, da je Eva že naslednji teden prišla na trening in na šestmetrski skakalnici skočila štiri metre.
Nekateri z glavo naprej, drugi po zadnjici
Za vse skakalce so navijale družine, za Evo sta navijala tudi leto dni mlajša brata dvojčka, ki sta se odlično ujela z drugimi udeleženci dobro obiskanega dogodka. Luka, ki trenira golf, je ponosno pohvalil nastop svoje sestre in priznal, da je zelo pogumno dekle. »Sam sem skočil z mobilne skakalnice Mini Planica, ki pa se ne more primerjati z višinami skakalnic, s katerih poleti Eva,« nam je priznal Luka. In dejansko je bila Mini Planica prostor smeha in zabave. Otroci, nekateri z glavo naprej, drugi po zadnjici, tretji tudi z dolgimi skoki, so odkrivali čare letenja. »S skakalnico obiskujemo vrtce in šole in zanimanja je res veliko. Tudi za tako majhno skakalnico potrebujejo otroci vsaj malo poguma, a bistveno je, da se zabavajo,« nam je povedal šestnajstletni Miha Sinčič, ki je tudi sam prvič skočil pri šestih letih. Danes član B-reprezentance je pred desetimi leti med sprehodom po Mostecu starše nagovoril, da mu dovolijo skakati, in še danes je vesel, da ga družina podpira in mu stoji ob strani.
Kot tudi kmalu enajstletnega Matevža, ki ga je v Mostec prišla pozdravit babica. »Že pri dveh letih sem gledal skoke z očetom po televiziji, naslednje leto sem že skakal z mize v dnevni sobi. Pri osmih pa mi je uspelo prepričati še mami, da me vpiše na treninge,« se je pošalil Matevž in dodal, da je tovrstno druženje odlična priložnost, da se spoznajo tudi skakalci in skakalke iz drugih klubov.
Čeprav je bilo z obrazov večine staršev mogoče prebrati, da želijo po celodnevnem druženju počasi oditi domov, je bilo vsem jasno, da bodo počakali do konca. »Skakat pridejo Urša Bogataj, Lovro Kos in Cene Prevc. Pa še srečelov bo zvečer,« nas je povabil Matevž, nato pa si ponovno nadel čelado in se za zabavo še nekajkrat pognal z mobilne skakalnice.
