Darij Krajčič je bil v preteklosti profesor za področje gozdarske ekonomike in politike ter raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije, bil je tudi generalni direktor direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor ter kratek čas poslanec Liste Marjana Šarca (LMŠ). Ko ga je s tega položaja odnesla afera ukradeni sendvič, je postal vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Nazarjah, od koder naj bi se zdaj preselil v prostore kmetijskega ministrstva.
Po dveh politologih vendarle gozdar
Po dolgem času je tako funkcijo državnega sekretarja za gozdarstvo zasedel strokovnjak za to področje. V preteklih dveh vladah (Šarčevi in Janševi) sta namreč to delo opravljala politologa Damjan Stanonik (DeSUS) in Aton Harej (Nova Slovenija), ki o gozdarstvu nista vedela popolnoma nič. Tega za dr. Krajčiča ni mogoče reči, saj je nedvomno strokovnjak za to področje.
Da si ga je Šinkova izbrala za enega svojih najtesnejših sodelavcev, tudi ni presenečenje, saj je z njo že sodeloval, ko je še vodila sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad je takrat Darija Krajčiča najel za strokovnega sodelavca, da bi v denacionalizacijski odškodninski pravdi z Nadškofijo Ljubljana napisal pripombe na izvedeniški izračun enajstmilijonske odškodnine (brez zamudnih obresti), do katere naj bi bila upravičena Cerkev zaradi nezmožnosti uporabe pokljuških in mozirskih gozdov. Krajčič je ocenil, da je bila odmerjena odškodnina pretirana.
Decembra 2016 je bil v pogovoru za Dnevnik kritičen tudi do sklada, ker je denacionalizacijskim upravičencem ponujal prenizke odškodnine. Nerazumljivo se mu je zdelo tudi to, zakaj ni sklad Nadškofiji Ljubljana takoj po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi premoženja izplačal vsaj nespornega deleža odškodnine, saj bi se s tem izognil plačilu zamudnih obresti. Ker tega ni storil, je sklad Nadškofiji Ljubljana samo za en denacionalizacijski zahtevek, nanašajoč se na mozirske in pokljuške gozdove, skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški plačal nekaj manj kot 21,4 milijona evrov odškodnine. Ker je nadškofija pričakovala še za dobre štiri milijone evrov višji znesek, je na vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije, ki jo je revizijsko sodišče zavrnilo, zato o tej pravdi odloča še ustavno sodišče.
Spodleteli eksperiment s sendvičem
Darij Krajčič je bil, kot smo že omenili, kratek čas (od 22. junija 2018 do 4. marca 2019) tudi poslanec državnega zbora Liste Marjana Šarca. S položaja je odstopil zaradi afere ukradeni sendvič. Med nujno sejo parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri so v povezavi z afero poljska govedina govorili o nadzoru nad hrano (iz ene od poljskih klavnic so po Evropi pošiljali meso poginjenih in bolnih živali), je Krajčič, kot je sam utemeljil, uprizoril družbeni eksperiment, kako deluje nadzor v eni od prodajaln v bližini državnega zbora.
Takole ga je opisal poslanskim kolegicam in kolegom, ko se je vrnil na sejo: »Vmes sem si šel po sendvič tjale dol v trgovino. In bom zdaj eno samoprijavo naredil. Čakam tam pri pultu, trije ljudje so se med sabo pogovarjali. Ma, tri minute sem zagotovo čakal. Ker me niso upoštevali, sem se odločil, da bom preveril njihov sistem kontrole, če ti odneseš kaj iz trgovine. Prvič v življenju sem to naredil, šel sem lepo ven in nihče ni pritekel za mano, nihče ni tulil. Ampak da sem si opral vest, sem potem eni gospe, ki je prosila malo drobiža, dal malo več, kot je stal ta sendvič. Torej sistemi delujejo, a ne stoodstotno.«
Krajčič je takoj po končani seji račun za sendvič sicer poravnal, a je bilo prepozno. Vihar, ki ga je povzročil s svojim eksperimentom, ga je odpihnil s poslanskega položaja. Za svoje dejanje se je takoj opravičil in zagotovil, da ni imel namena odtujiti sendviča, kajti kdor krade namenoma, dejanje skriva, se je branil. Za časnik Delo pa je Darij Krajčič takrat tudi poudaril: »Bistveno lažje so zdrknile milijarde v bančna brezna kot ta sendvič v moj želodec.«
