Kmetijska ministrica Irena Šinko si je danes ogledala škodo po četrtkovem neurju v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Kot je povedala v izjavi za medije, je treba najprej oceniti nastalo škodo, potem pa se bodo pogovarjali, kako naprej. Za zdaj ima ministrstvo samo okvirno oceno škode in podatke o uničenih kmetijskih površinah.
Dejala je, da oceno škode pričakuje naslednji teden, na terenu pa so kmetijsko svetovalne službe, od katerih lahko pridelovalci dobijo konkretne nasvete, kaj lahko storijo na posameznem pridelku. Posledice neurja si je popoldne ogledala še v občinah Šentjur in Kozje.
Prve ocene svetovalcev Kmetijsko gozdarske zbornice Celje sicer kažejo, da so najbolj prizadeti posevki poljščin, zelenjave izven rastlinjakov ter trajni nasadi - hmeljišča, sadovnjaki in vinogradi, so pozno popoldne sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Neurje s točo je poškodovalo površine v domala vseh občinah na območju Dolenjske, v Posavju pa na delu občin Sevnica in Brežice, so navedli na ministrstvu. Najhuje je v občinah Šentjernej, Šmarjeta, Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert.
Poškodovanih okoli 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč
Po ogledu svetovalcev na terenu ocenjujejo, da je poškodovanih okoli 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 1000 hektarjev njivskih. Ponekod so izrazito prizadeti oz. popolnoma uničeni žita in vinogradi. Natančnejše ocene bodo tudi tam pripravljene v prihodnjih dneh.
Prizadetim kmetovalcem kmetijski svetovalci svetujejo uporabo pripravkov, s katerimi krepijo rastline in jim pomagajo pri ponovni rasti in razvoju, ter šele potem uporabo fungicidov. V primeru mešanja pripravkov naj pred tem natančno preberejo navodila. Tehnološka priporočila javna služba kmetijskega svetovanja sproti objavlja na spletnih straneh kmetijsko gozdarskih zavodov.
Ministrica je izpostavila tudi pomen obvladovanja tveganj pred škodo po toči, tako z mrežami proti toči in zavarovanjem pridelkov pri zavarovalnicah. Sama namerava storiti vse, kar je v njeni moči, za pomoč kmetovalcem tako pri preventivnih ukrepih kot pri zagotavljanju zadostnih sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij, so navedli na ministrstvu.
Škodo po neurju sra si ogedala tudi Medved in Šestan
Novi državni sekretar ministrstva za obrambo Rudi Medved in republiški poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa sta se s povzročeno škodo danes seznanila v občinah Šentjernej in Šmarješke Toplice. Medved je ob tem ocenil, da pomoč po neurjih vselej zamuja. Samo po sebi je razumljivo, da mora država v takih primerih priskočiti na pomoč. Ob tem pa je problem v tem, da ta, »kakorkoli je že zakonsko urejena in obljubljena, vselej prihaja nenavadno dolgo«, je dejal Medved.
Država ima po oceni Medveda namreč preveč zapleten sistem, ne toliko ugotavljanja škode kot potem odobravanja pomoči, je menil, in nadaljeval, da bo treba za rešitev tega problema oziroma za poenostavitev tega sistema povezati več ministrstev. Ljudje in prizadete občine namreč potrebujejo hitro, takojšnjo in učinkovito pomoč, je dejal, in še navrgel, da ta pomoč tudi v mnogih primerih »izpade precej simbolično«.
Šestan: Odziv po neurju je bil takojšen in dober
Šestan je ocenil, da so posledice toče od kraja do kraja sicer različne, na vseh s točo prizadetih območjih pa je hudo. Poljščine so tako rekoč povsod skoraj popolnoma uničene, najbolj pa je toča udarila po posevkih koruze. Odziv ob neurju v skupaj približno 30 občinah je ocenil za takojšen in dober. Skupaj so ob neurju aktivirali več kot 80 gasilskih društev, komunalna in cestarska podjetja ter vse druge strukture, ki lahko v takih primerih pomagajo.
Gasilci in drugi reševalci so skupaj posredovali v več kot 250 primerih. Ocene gmotne škode sicer še potekajo, Šestan pa je še izrazil upanje, da bo država prizadetim lahko pomagala.
Kot je navedel podžupan in poveljnik civilne zaščite v Občini Šmarješke Toplice Franc Anderlič, se je v četrtek nekaj pred 21. uro zaprlo nebo, hkrati pa je v trenutku močno zapihalo. Po njegovi oceni neverjetno močno neurje pa je v šmarješki občini odkrilo veliko streh na stanovanjskih hišah in drugih poslopjih. Veliko gmotne škode je nastalo na različnih objektih in avtomobilih, toča in močan veter pa sta veliko škode povzročila tudi na poljih in v vinogradih. Uničila naj bi pol ali ponekod tudi ves pridelek.
Po močnem neurju na Dolenjskem veliko škode, najhuje je bilo v Mokronogu
Občine Mirnske doline, Šmarješke Toplice, Novo mesto, Šentjernej in Škocjan je v četrtek po 20. uri zajelo močno neurje, ponekod tudi z debelo točo. Najhuje je bilo v Občini Mokronog-Trebelno, kjer je po besedah župana Antona Mavra padala tudi kot jajce debela toča. Poleg škode na stavbah, strehah in vozilih je ta veliko škode naredila tudi drugje.
Veliko škode je na poljščinah, v sadovnjakih, na drevesih, vinogradih in drugih površinah, točo pa so morali na nekaterih cestnih odsekih plužiti. Gasilci so sicer delali v treh skupinah, mobilizirali so tudi zimsko cestno službo, je povedal Maver.
Po podatkih novomeškega centra za obveščanje se je ob 20.50 silovito neurje z močnim vetrom in debelo točo razbesnelo nad kraji občine Mokronog-Trebelno. Meteorna voda je zalila več kot 13 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Veter je razkril strehe na več kot 15 objektih in na ceste podrl več kot 150 dreves.
Potrgal je vodnike električne napeljave. Toča je močno poškodovala streho osnovne šole v Mokronogu, posledice toče so vidne na pročeljih stavb, oknih in žaluzijah. Toča je poškodovala tudi več kot 100 vozil. Na Gubčevi cesti v Mokronogu je zagorel drog električne napeljave. Za odpravljanje posledic neurja so aktivirali domače gasilce in dežurne delavce cestnega podjetja in Elektra Celje.
Hudo je bilo tudi v Občini Mirna, kjer sta besnela močan veter in debela toča. Meteorna voda je zalila veliko stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in prostore Osnovne šole Mirna. Veter je razkril strehe na več stavbah in na ceste podrl številna drevesa. Potrgal je vodnike električne napeljave. Padla drevesa so poškodovala več vozil, plazovi pa so zasuli več lokalnih cest.
Na terenu je bilo več kot 50 gasilcev in ostalih dežurnih delavcev. Oceno škode in dokončno sanacijo posledic neurja bodo nadaljevali v naslednjih dneh.
O škodi zaradi močnega vetra, padavin in toče poročajo tudi iz drugih omenjenih dolenjskih občin. Pristojne službe bodo z ocenjevanjem škode nadaljevale v naslednjih dneh, je še sporočil novomeški center za obveščanje.
Meteorne vode zalile slovenjgraško bolnišnico
Meteorne vode so v četrtek zvečer zalile tudi kletne prostore slovenjgraške bolnišnice. Na enem delu bolnišnice je meteorna voda pritekla po klančini, kjer dostavljajo zdravila. Na drugem delu bolnišnice pa je voda prebila kletno okno ter vdrla v eno od ambulant in jo poplavila.
Kot je danes povedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, je bilo v tej ambulanti okoli 20 centimetrov vode, ki se je potem razlila po celotni kleti bolnišnice. Ambulanta je danes zaprta, bolnike bodo o tem obvestili, kolikor lahko, ostale pa bodo pregledali v drugi ambulanti. Preveriti morajo tudi nekaj računalnikov, ki jih je voda zalila. Vsa vitalna infrastruktura bolnišnice je ohranjena, kot tudi električna napeljava, računalniški sistem dela normalno, je še dejal Lavre.
KGZS predlaga rešitve za pomoč kmetom
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je po četrtkovih neurij, ki so prizadela zlasti vzhodni del države, izrazila pričakovanje, da bo država kmetom v že tako težkih časih, ko se soočajo s posledicami rusko-ukrajinske vojne, pomagala. Ob tem zbornica predlaga kratkoročno in dolgoročno rešitev za pomoč kmetom, ki jih je prizadela ujma.
Marsikje so nalivi povzročili erozijo plodnih tal. Prišlo je do odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja zemlje, ki se ustvarja dolga leta. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih objektih, so zapisali. Kmetje se trenutno, kot poudarjajo, že soočajo s posledicami vojne in nizkih odkupnih cen, zdaj pa so še močne ujme marsikateremu kmetu odvzele pridelke in ga s tem dodatno prikrajšale za dohodek.
Na KGZS si zato v teh negotovih časih želijo pomoči države, predlagajo pa tudi kratkoročno in dolgoročno rešitev za kmete. Kratkoročno se jim zdi najbolj učinkovita rešitev možnost odpisa dajatev za kmete z najbolj prizadetih območij, dolgoročno pa od države pričakujejo povišanje sofinanciranja zavarovanja s 50 na 60 odstotkov in ureditev sistema zavarovanja tako, da bi bili vsi kmetje v enakem položaju.
Četrtkovo neurje je divjalo tudi na Hrvaškem in v Avstriji.