Vlagatelji v ameriške delnice so si po nekoliko daljšem negativnem nizu le malo oddahnili. Po vedno večji napetosti, katere gonilo so vse večji inflacijski pritiski in vedno bolj »jastrebovska« ameriška centralna banka (Fed), se je borzno ozračje končno malce razjasnilo. Objava zapisnika zadnje seje Feda je razkrila, da namerava ta glede na trenutno situacijo junija dvigniti obrestno mero za 0,5 odstotka, kar je manj od pričakovanj vlagateljev. Nekoliko bolj zmerni, a še zdaleč ne idealni so bili konec tedna tudi podatki o aprilski rasti cen v ZDA, kjer so se cene brez upoštevanja energentov začele umirjati, kar morda nakazuje, da smo marca že dosegli vrh inflacijske krivulje. Inflacija ostaja visoka, kar vpliva tudi na razpoloženje ameriških potrošnikov, ki se je maja poslabšalo. Vseeno pa nekoliko preseneča, da potrošniki še vedno trošijo več; ker je zmanjkalo koronskih denarnih spodbud, so za to trošenje razbili prašičke in načeli prihranke. V luči pozitivnih novic je svoje dodal ameriški predsednik Biden, ki je v govoru nakazal, da utegnejo ZDA odpraviti nekatere carine na uvoz iz Kitajske, in s tem naredil korak v smeri končanja trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Ob teh novicah so se ameriški borzni indeksi odbili in konec tedna zaključili v zelenem – indeks S&P 500 je na tedenski ravni dosegel 5,02-odstotno rast, medtem ko je Nasdaq teden zaključil s 5,23-odstotno rastjo.
Pozitivno vzdušje se je preneslo tudi na evropske trge, kjer so tečaji borznih indeksov prav tako pridobivali. Tako kot na ameriških tleh je tudi v Evropi vsa pozornost preusmerjena na objave podatkov o gibanju rasti cen, ki jih bodo članice Evropske unije objavljale v prihodnjem tednu. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v svojem govoru že nakazala, da utegne ECB z julijem spremeniti monetarno politiko in z zmernimi dvigi obrestnih mer končati cikel negativnih obrestnih mer. Na drugi strani se je zaradi priprav Evrope na embargo ruskih energentov in manjših rezerv nafte v ZDA dražilo črno zlato. Za sodček severnomorske nafte brent je bilo konec tedna treba odšteti kar 119 dolarjev. Na slovenskem borznem parketu je najbolj zasijalo podjetje Unior, ki je z objavo četrtletnih poslovnih rezultatov pozitivno presenetilo vlagatelje. Zreška skupina Unior je namreč v prvem četrtletju ustvarila 73,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 odstotkov več kot leto poprej. Slovenski delniški indeks SBITOP je v nasprotju z evrskimi borznimi indeksi beležil 1,4-odstotni upad.
V deželi zmaja sentiment vlagateljev ni bil preveč pozitivno naravnan, kar je mogoče pripisati posledicam kitajske politike ničelne tolerance do koronavirusa. Strogi protikoronski ukrepi so narekovali zaprtje nekaterih največjih mest, ki so posledično beležila mnogo manjšo gospodarsko aktivnost. Število okuženih se na Kitajskem umirja in tamkajšnja vlada je že v fazi sproščanja ukrepov. Poleg tega je sprejela obsežen, 20 milijard evrov vreden paket davčnih olajšav, s katerimi želi ublažiti slabše poslovanje podjetij, ki jim je zaprtje povzročilo veliko škodo. Še vedno je pod drobnogledom kitajski nepremičninski trg, ki si nikakor ne opomore. Kitajske banke so za torek sklicale sestanek, na katerem želijo omiliti vstopne kreditne pogoje in tako z večjo likvidnostjo stabilizirati nepremičninski trg.