S finalom lige prvakov je padel zastor nad letošnjo evropsko klubsko nogometno sezono, nikakor pa to še ne pomeni, da so najboljši nogometaši zdaj prosti in imajo počitnice. V izjemno zgoščenem ritmu jih v naslednjih desetih dneh čakajo reprezentančne tekme lige narodov. Za nameček se bo naslednja klubska sezona, 2022/23, začela prej kot običajno tudi v najmočnejših ligah, saj bo letos svetovno prvenstvo izjemoma in prvič v zgodovini pozimi v Katarju; ker bo to prineslo več kot en mesec klubskega premora, pa se bo nato tudi klubska sezona zavlekla bolj kot običajno ...
Prav tako se kmalu, od sezone 2024/25, obeta nova podoba lige prvakov, ki bo prinesla še več tekem. Tudi ko so predstavljali projekt propadle superlige, so vse informacije govorile o tem, da bo tekem le več. Še vedno ni mrtva ideja svetovnega prvenstva na dve leti, odgovorni za ligaška in domača pokalna tekmovanja, ki ju imajo v nekaterih državah tudi po dva, pa večinoma prav tako nočejo slišati o zmanjševanju sodelujočih klubov, kar bi prineslo manj tekem.
Nogometnih tekem najboljših klubov in s tem najboljših nogometašev je, skratka, vedno več – preveč. To kažejo mnogi dejavniki in na to že vrsto let opozarjajo številni trenerji in igralci, ki pa nato večinoma poslušajo le očitke, da so tako ali tako preplačani milijonarji, ki bi bili lahko tiho. A vse skupaj bo prineslo, oziroma že prinaša, tudi veliko poškodb, ki bi se jim dalo izogniti, krajše kariere in podobne nevšečnosti. Na vse to je opozorilo tudi ravnokar izdano poročilo združenja poklicnih igralcev nogometa FIFPro, pri katerem so opozorili, da je zadnji čas za ukrepanje. »Obremenitev zdravja igralcev razkriva krizo upravljanja v našem športu. Reforma je nujna,« je ob tem dejal generalni sekretar FIFPro Jonas Baer-Hoffman.
70 tekem v sezoni
Omenjeno poročilo predstavlja rezultate raziskave, ki so jo med oktobrom in decembrom lani opravili med 1055 poklicnimi nogometaši ter 92 trenerji in ki so pokazali, da velika večina podpira vpeljavo novih pravil, ki bi zagotavljala minimalno dolžino premora med dvema sezonama in omejila število tekem v tako imenovani kritični coni. Pod to besedno zvezo strokovnjaki upoštevajo tekme, ki se zvrstijo z manj kot petimi dnevi premora med dvema, zaradi česar se močno poveča možnost za poškodbe mišic. »Smo športniki in ne stroji. Naša fizična in psihična pripravljenost imata meje, prek katerih ne moremo,« so zapisali v uvodu poročila, pod katerega so se med drugimi podpisali Čilenec Arturo Vidal, Italijan Leonardo Bonucci, Japonec Maja Jošida in Senegalec Saliou Ciss.
Kar 55 odstotkov anketirancev je ob tem zagotovilo, da so zaradi prenatrpanih urnikov utrpeli različne poškodbe, 40 odstotkov, da je zgoščen koledar vplival na njihovo duševno zdravje, le 26 odstotkov igralcev pa medtem težave ne vidi in bi obdržalo sedanje sisteme, pod pogojem, da se število tekem ne bi višalo. A o koliko tekmah sploh teče beseda? Pri tem se za hip vrnimo k finalu lige prvakov – ta je bil za zvezdnika Liverpoola Sadia Maneja in Mohameda Salaha že 70. tekma v tej sezoni, več kot 60 odstotkov pa sta jih odigrala v že omenjeni »kritični coni«. In če pogledamo še predstavnika drugega finalista: nogometaš Reala iz Madrida Luka Modrić je rekorder po zaporednih tekmah v »kritični coni«, saj jih je ob koncu leta 2020 za klub in hrvaško reprezentanco odigral kar 24 v nizu.
Dolga potovanja
Ob vsem tako ni čudno, da je 72 odstotkov anketirancev menilo, da bi morali število tekem v »kritični coni« omejiti na največ štiri, polovica pa, da bi morali obvezen počitek igralcu nameniti po treh. Pri čemer velja poudariti tudi, da so se za posebej problematična izkazala predvsem »reprezentančna okna«, ko so na sporedu reprezentančne kvalifikacije za velika tekmovanja, tekme za ligo narodov in podobno. Namesto počitka namreč takrat predvsem tisti, ki morajo z ene celine na drugo, prepotujejo na tisoče kilometrov. Že omenjena Mane in Salah sta tako denimo v tej sezoni vsega skupaj prepotovala 90.000 kilometrov, Brazilca v dresu Reala Madrid Eder Militao in Vinicius Junior pa kar 128.000. Pri čemer podobnih primerov ni malo; mimogrede, obseg Zemlje po ekvatorju je 40.075 kilometrov. »Dolga potovanja predstavljajo velik pritisk, saj v razmiku nekaj dni treniramo in igramo v različnih časovnih conah in v popolnoma drugačnih podnebnih razmerah,« je opozoril nogometaš Interja Arturo Vidal.
In če kdo misli, da je bilo tekem vselej tako veliko, za konec le naslednji podatek: nogometaš Manchestra Cityja Raheem Sterling je v kar sedmih izmed svojih dosedanjih enajstih sezon pri 27 letih kot poklicni nogometaš odigral najmanj 50 tekem na sezono, Ryan Giggs, ki je za Manchester United igral med letoma 1990 in 2014, pa je ta mejnik dosegel v le šestih od 24 sezon, kolikor jih je imel za seboj ob upokojitvi pri 40. letu.