Politika ZDA je »boj proti Rusiji do zadnjega Ukrajinca«, je dejal Dmitrij Peskov. Tovrstne dobave orožja po njegovih besedah ukrajinskega vodstva ne spodbujajo k ponovnemu začetku mirovnih pogajanj. Prepričan je, da ZDA »namerno in premišljeno prilivajo olje na ogenj«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je odločila, da bo Ukrajini, ki se sooča z okrepljeno agresijo ruskih sil na vzhodu države, poslala napredne raketne sisteme, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket. Uradna odločitev o tem bo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na vire v vladi, objavljena danes.
Tako Ukrajina kot Rusija že uporabljata večnamenske raketne sisteme, vendar ima himars odličen doseg in natančnost. Sistem himars, ki naj bi ga Washington dobavil Ukrajini, bo imel doseg približno 80 kilometrov, poroča AFP.
»Vsaka dobava orožja, ki se nadaljuje, povečuje tveganje za takšen razvoj,« je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov v odgovoru na vprašanje glede možnosti konflikta med Rusijo in ZDA. Tudi po mnenju Rjabkova so ZDA odločene, da bodo »vojno (proti Moskvi) vodile do zadnjega Ukrajinca, da bi Rusiji povzročile, kot pravijo, strateški poraz«. »To je brez primere, to je nevarno,« je opozoril.
Biden: Ukrajine ne spodbujamo, da udari preko svojih meja
Ukrajinci že nekaj časa prosijo za tovrstno oborožitev, saj nimajo odgovora na rusko bombardiranje in raketiranje od daleč. Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek dejal, da v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega, s katerimi bi lahko Ukrajinci dosegli Rusijo. Poslali pa bodo raketne sisteme dosega okrog 70 kilometrov.
Biden je novico o pošiljanju sodobnejših raketnih sistemov Ukrajini, s katerimi bodo lahko odgovarjali na napade v Ukrajini, potrdil v torek zvečer v komentarju v New York Timesu. Poleg tega bodo v Ukrajino poslali še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterji in rezervni deli.
Ukrajinci Američanom zagotavljajo, da pomoči v raketah ne bodo izkoriščali za napade na cilje v Rusiji. Želijo le odgovoriti na rusko bombardiranje od daleč. Rakete naj bi najbolj koristile v regiji Doneck, kamor so Rusi sedaj skoncentrirali svojo ofenzivo bombardiranja in osvajanja ozemlja.
»Ukrajine ne spodbujamo, da udari preko svojih meja. Nočemo podaljšati vojne samo zaradi tega, da se Rusiji povzroči bolečina,« je med drugim zapisal Biden. Ameriška pomoč je nujna, če lahko Ukrajina upa, da bo kdaj pregnala okupatorja s svojega ozemlja, kar je tudi cilj mednarodne skupnosti, ki sodeluje v sankcijah proti Rusiji in v pomoči Ukrajini.
Ameriški kongres je pred kratkim potrdil 40 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo bo vlada namenjala sproti. Odkar je Vladimir Putin ukazal napad na Ukrajino, so ZDA tja poslale za okrog 4,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči. Danes bo objavljen doslej 11. sveženj ameriške vojaške pomoči, kar bo prvi iz 40 milijard dolarjev vrednega zakona. Ukrajince bodo morali tudi izuriti v uporabi novih raketnih sistemov.
Pri najnovejših pomoči naj bi šlo za mobilne raketne sisteme HIMARS, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega, tja do 300 kilometrov. Za zdaj nameravajo Američani poslati le rakete z dosegom do 70 kilometrov.
Švica prepovedala Danski dobavo svojih oklepnikov Ukrajini
Švicarske oblasti so dale veto na prošnjo Danske, da pošlje oklepna transportna vozila švicarske proizvodnje Ukrajini. Pri tem se sklicujejo na politiko nevtralnosti, v skladu s katero Švica ne dostavlja orožja na konfliktna območja, je danes poročala švicarska televizija SRF. Danska tako ne more dati Kijevu na razpolago švicarskih oklepnikov.
Švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve (Seco) je zavrnil zahtevo Koebenhavna, da Ukrajini dostavi okoli 20 oklepnih vozil piranha III švicarske izdelave, je v Bernu danes potrdil tiskovni predstavnik sekretariata. Nevtralna Švica od držav, ki kupujejo švicarsko orožje, zahteva, da zaprosijo za dovoljenje za ponovni izvoz tega orožja, poroča Reuters.
Podobno je Seco aprila Nemčiji prepovedal pošiljanje švicarskega streliva v Ukrajino, ki se brani pred rusko agresijo, prav tako pa je zavrnil podobno prošnjo Poljske o dobavi orožja vzhodni sosedi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Švicarska nevtralnost se v luči vojne v Ukrajini sooča z doslej največjo preizkušnjo zadnjih desetletij. V domači javnosti se odvija razprava o tem, kakšno stališče zavzeti glede politike, ki je državo obdržala izven obeh svetovnih vojn. Je pa Švica zavrnila dosedanjo prakso in sprejela sankcije, ki jih je proti Rusija zaradi invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija, še navaja Reuters
Scholz Ukrajini zagotovil dobavo sodobnega sistema protiletalske obrambe
Nemčija naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, pa je danes dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je ob tem napovedal tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. V svojem nastopu je ponovil, da je cilj nemške vlade, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v vojni.
Nemčija bo ukrajinskim oboroženim silam dostavila tudi sodoben sledilni radar, ki bo lahko zaznal topništvo, je v bundestagu dejal Scholz. Napovedal je še, da bo Nemčija v skladu s svojimi tehničnimi zmožnostmi podprla dobavo večnamenskih raket Ukrajini, ki so jo napovedale ZDA.
Pri protiletalskem sistemu gre po navedbah Scholza za Iris-T proizvajalca Diehla, s čimer bodo Kijevu dobavili najsodobnejši sistem zračne obrambe, ki ga Nemčija premore. »S tem omogočamo Ukrajini, da zaščiti celotno mesto pred ruskimi zračnimi napadi,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Scholz: »Cilj je, da Putin ne zmaga«
Cilj nemške vlade je zagotoviti, da ruski predsednik Putin »ne zmaga« v vojni, ki jo je začel v Ukrajini, je med današnjo razpravo o proračunu zatrdil Scholz. »Naš cilj je, da se Ukrajina lahko brani in pri tem uspe,« je dodal.
Ukrajina že dlje časa poziva k dobavi protiletalskih sistemov za zaščito pred napadi ruskih bojnih letal, helikopterjev, raket ali brezpilotnih letal. Nemška vlada je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino odločila, da bo prvič dobavila nemško orožje v vojni proti jedrski sili. Doslej je Berlin Kijevu med drugim dobavil protitankovske minomete, protiletalske rakete in več milijonov nabojev.
Scholz je bil sicer deležen kritik tako doma kot v tujini, ker Nemčija Ukrajini ni zagotovila težkega orožja, ki ga potrebuje za odvračanje ruskih napadov. V preteklih tednih pa je Berlin sprejel tudi dve zavezi za dostavo težkega orožja, in sicer 50 tankov tipa gepard in sedmih samohodnih havbic, a orožje v Ukrajino še ni prispelo, še poroča dpa.
Zelenski obsodil ruski napad na kemično tovarno v Severodonecku
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek zvečer ostro obsodil ruski napad na kemično tovarno v obleganem mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine in ga označil za »norost«. Ruske sile namreč že več tednov stiskajo obroč okoli mesta, po poročanju britanskih obveščevalnih služb pa naj bi v zadnjih dneh zasedle že večino mesta.
»Glede na to, da v Severodonecku poteka obsežna kemična proizvodnja, so napadi ruske vojske, vključno z letalskim bombardiranjem, naravnost nori,« je glede na navedbe na spletni strani ukrajinskega predsednika sporočil Zelenski. Dodal je še, da »na 97. dan takšne vojne ni več presenetljivo, da je za rusko vojsko (...) vsaka norost popolnoma sprejemljiva«.
Po podatkih britanskih obveščevalnih služb je Rusija po hudih spopadih zasedla že več kot polovico mesta Severodoneck. V zadnjih dveh dneh so se spopadi okrepili, Rusi so napredovali v središče mesta, v bojih pa so sodelovali tudi čečenski borci, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ruska vojska je poleg tega obstreljevala tudi mesto Slavjansk, ki leži približno 60 kilometrov zahodno od Severodonecka, je za ukrajinsko televizijo 24 Kanal dejal župan Slavjanska Vadim Lijak. O novih poskusih ruskih sil, da bi napredovale v smeri Slavjanska je davi poročal tudi generalštab ukrajinske vojske.
Peskov: Sankcije bodo negativno vplivale na Evropo, nas in celoten svetovni energetski trg
V podporo Ukrajini, ki se brani pred rusko agresijo, so voditelji EU sicer v ponedeljek sklenili dogovor o embargu na večji del ruske nafte, so pa po drugi strani neenotni glede prepovedi dobave plina iz Moskve.
Kljub temu da hitre prepovedi ruskega plina še ni na obzorju, je Zelenski izrazil hvaležnost za dosedanje ukrepe EU proti, po njegovem, »teroristični državi« Rusiji. »Pomembno je tudi razumeti, da bo opustitev ruske nafte in drugih fosilnih goriv s strani evropskih držav pospešila prehod na obnovljive vire energije,« je poudaril Zelenski in dodal, da poteze EU puščajo Rusijo »na stranskem tiru sodobnega gospodarstva«.
Politični dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte v EU je danes komeniral tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dejal , Moskva sprejema ukrepe za »minimiziranje« učinkov naftnega embarga. »Sankcije bodo negativno vplivale na Evropo, nas in celoten svetovni energetski trg,« je novinarjem dejal Peskov. A kot je pojasnil, v Rusiji že poteka »preusmeritev« za iskanje alternativ za nafto, ki je ne bodo več prodajali v Evropo, in ki bo omogočila zmanjšanje negativnih posledic.
