Čeprav so pri domžalskem Heliosu pred vsako tekmo finala državnega prvenstva v košarki poudarjali, da verjamejo v presenečenje, se to ni zgodilo. Potem ko so na prvih dveh košarkarji Cedevite Olimpije nasprotnika strli v zadnji četrtini, so bili sinoči boljši od uvodnega sodnikovega meta in brez večjih težav prišli še do tretjega uspeha in s tem 19 naslova državnega prvaka v klubski zgodovini.
»Upam.« Tako je trener Cedevite Olimpije Jurica Golemac po drugi finalni tekmi odgovoril na vprašanje Dnevnika, ali bo za igralce poseben motiv dejstvo, da lahko na tretji ekspresno končajo finalno serijo in se že podajo na oddih. Njegove želje so se uresničile, saj so kapetan Jaka Blažič, ki je bržčas odigral zadnjo tekmo v zeleno-oranžnem dresu, saj je menda vse dogovorjen s turškim prvoligašem Bahčešehirjem, in soigralci tokrat od samega uvoda v obračun krenili silovito in ga odločili praktično po treh minutah. Takrat je namreč semafor v športni dvorani v Domžalah kazal 10:0 v korist gostov, telesna govorica košarkarjev Heliosa pa je dajala vedeti, da so hitro izgubili pravo upanje na presenečenje.
Če je bila Olimpija na prvi tekmi utrujena, saj je le 48 ur pred njo gostovala v Beogradu pri Crveni zvezdi, na drugi pa ji je povsem odpovedal met za tri točke, so bili tokrat razpoloženi praktično vsi posamezniki, kar je bila za Domžalčane velika težava. Ti so za nameček še na veliko grešili in prvi met za tri točke zadeli šele v osmi minuti. Ob višji prednosti je trener Golemac priložnost že v drugi četrtini ponudil mlademu Luki Ščuki, ki nekoliko presenetljivo na prvih dveh tekmah ni stopil na parket, pri gostiteljih pa je bil prvič v finalni seriji trenerju Dejanu Jakari na voljo Avstralec Venky Jois. Ob prihodu v igro je nemudoma pokazal, da bi lahko bil pomemben adut Domžalčanov na obeh straneh igrišča. Prednost zmajev se je v drugih desetih minutah nekajkrat povzpela na več kot 20 točk, do glavnega odmora pa so dosegli kar 56 točk. Med strelce se nista vpisala le Dan Duščak in Mirko Mulalić, ki nista dobila priložnosti za igro.
V drugi polčas sta ekipi vstopili z zavedanjem, da sta tekma in s tem prvenstvo že odločena. Obrambi tako nista bili več na visoki ravni, malo je bilo tudi osebnih napak. Ob tekoči igri so najbolj prišli na račun gledalci, saj je bilo lepih potez in košev na obeh straneh na pretek. Navijači Olimpije, ki se jih je tokrat v Domžalah zbralo okoli 50, so ob menjavah vsakega igralca s parketa pospremili s skandiranjem, še najbolj glasni pa so bili, ko je na klop odšel Jaka Blažič. Na drugi strani so bili lahko tisti, ki so stiskali pesti za Helios, ponosni na svoje ljubljence, ki se kljub višjemu zaostanku v nobenem trenutku niso predali. Golemac zato v zaključku ni upal ponuditi priložnosti še Duščaku in Mulaliću, ki pa sta se s soigralci po zadnjem zvoku sirene prešerno veselila naslova državnih prvakov.