Vse, kar vidimo, so zgolj sanje v sanjah, je zapisal Edgar Alan Poe. Ločevanje sanj od resničnosti je tema, ki prežema vse tri serije pandemičnih slik enega najboljših slikarjev svoje generacije Alesandra Veliščka (1982). Kopira vrhunske slike iz zgodovine, jim odvzame (estetsko) mitsko razsežnost, tako da jih umesti v sedanji čas in njihovo sporočilnost kot uteho poveže še z napisi ključnih besed iz spletnih iskalnikov v času pandemije. Renoirjeve in Rembrandtove kopije iz prvih dveh valov pandemije prek njegovega zvestega in sočutnega kopiranja razumemo na nov način in se nemara še bolj zavemo njihove veličine. V tretji seriji portretov raznoraznih velikanov iz zgodovine umetnosti pa gre še dlje. Utehe slikarstva iz časa pandemije nadomestijo druge vrste razgradnje estetskih mitov. Velišček namreč mitu o slikarjih odvzema zgodovino in evidenco produkcijskega odnosa, tako da pripiše lažno avtorstvo, s čimer posreduje novo označevalno razmerje. Običajno nepazljivi gledalec se zave napake in začne kritično razmišljati.
Aleksander Velišček
Alesander Velišček je primorski umetnik srednje generacije, doma iz Brd, študiral je v Benetkah, živi med Milanom in domačimi Vipovžami ter veliko deluje na tujem. ...