»Več kot 180-članski stavkovni odbor nadaljuje s stavko, saj naše stavkovne zahteve do danes niso bile izpolnjene. Generalno vodstvo stavkovnega odbora lahko tako stavko aktivira kadarkoli. O nadaljnjih stavkovnih aktivnostih bo odločalo sproti, glede na uspešnost pogajalskega procesa o naših stavkovnih zahtevah,« je na današnji novinarski konferenci poudarila Helena Milinkovič,  predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov in koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija.

Kot je pojasnila, se je v petek pogajalska skupina novinarskih sindikatov z generalnim direktorjem RTV Slovenija Andrejem Grahom Whatmoughom sestala tretjič, na sestanku pa so  končno uspeli podpisati poslovnik o stavkovnih zahtevah. »Poslovnik je zdaj uradna podlaga za začetek pogajanj o konkretnih stavkovnih zahtevah.« Prvi krog pogajanj se bo začel v petek, 3. junija, na njem pa se bodo osredotočili na glavno stavkovno zahtevo – zagotavljanje novinarske, uredniške avtonomije in institucionalne avtonomije.

Konfederacija novinarskih sindikatov: spremembe statuta so škodljive

Milinkovićeva je spomnila, da je v sredo nadzorni svet RTV potrdil spremembe statuta, ki so po mnenju konfederacije novinarskih sindikatov zelo škodljive. Na Televiziji Slovenija je tako informativni program razdeljen na dva dela – na informativni program prvega in drugega programa. »Ta delitev je informativni program televizije kadrovsko in finančno izčrpala. Zaradi netransparentnega nastajanja vzporednega informativnega programa je v uredništvu zavladala negotovost. Sedem zaposlenih je zaradi pritiskov in negotovosti dalo odpoved.«

S spremembo statuta se uvaja tudi uredniško-producentska enota MMC, ki jo vodi in usklajuje odgovorni urednik. Odgovornega urednika Multimedijskega centra bo imenoval in razreševal generalni direktor na predlog direktorjev Radia in Televizije Slovenija. Če direktorja Radia in Televizije niti po poteku 30 dni od začetka usklajevanja ne bosta pripravila usklajenega predloga, bosta imela pravico predlagati v imenovanje vsak svojega kandidata, ki ga bo, kot rečeno, nato izbral generalni direktor.

»Obstaja tveganje, da bomo, tako kot smo bili temu priča pri imenovanju odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija, mimo uredništva in mimo mnenj direktorja Radia in Televizije, odgovornega urednika MMC-ja imenoval generalni direktor sam,« je opozorila Milinkovićeva. 

Ksenija Horvat: V pogajanjih ne bomo popuščali

Kot je dejala, še vedno niso dobili tudi odgovora, kdo je odgovoren za uvedbo nove informativne oddaje na drugem televizijskem programu Panorama, katere začetek je po večkratnih prestavitvah napovedan za danes zvečer. Prav tako po njenih navedbah ni jasno, koliko sredstev je bilo vloženih v pripravo te oddaje in kako je potekalo kadrovanje. »Zaradi te oddaje so bile številne oddaje ukinjene, sedem ljudi je odšlo, sedem pa jih je bilo premeščenih v Panoramo. Prvi program je postal farsa, kar smo lahko videli v času predvolilnih kampanj,« je še povedala predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je ocenila, da pogajanja ne bodo lahka, »saj generalni direktor ne vidi razlogov za stavko«. »A široka podpora sindikalne, civilne in strokovne kaže, da je na kocki dosti več kot zgolj plače. Gre za avtonomijo in neodvisnost javnega zavoda,« je opozorila Potočnikova.

»Na dosedanjih treh sredčanjih se je pokazalo, da je RTV trd pogajalec. Vendar tudi sami ne bomo popuščali"« pa je zagotovila članica pogajalske skupine Ksenija Horvat.

Zahteve po odstopu odgovornih

V koordinaciji poudarjajo, da so novinarji tarča političnega obračunavanja, nasprotujejo pa tudi posegom v uredniške odločitve in programsko shemo. Med stavkovnimi zahtevami so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, vzpostavitev socialnega dialoga, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač v zavodu. Med posebnimi stavkovnimi zahtevami pa navajajo umik predlaganih sprememb statuta zavoda, v skladu s katerimi  bi uredništvo za televizijski informativni program razdelili na dve enoti, tako da bi ga imel tako prvi kot drugi program. Poleg tega se zavzemajo za izpolnitev še neuresničenih zavez vlade o financiranju zavoda na podlagi sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev iz leta 2018.

Če zahteve v pogajanjih, ki so jih sindikati in vodstvo začrtali v petek, ko so dorekli poslovnik, ne bodo izpolnjene, še vedno vztrajajo pri zahtevi za odstop, ne le generalniega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, ampak tudi  odgovorne urednice informativnega programa nacionalne televizije Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru (MMC) Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta zavoda Petra Gregorčiča.

Sporne kadrovske poteze

Nesoglasja so se začela kmalu po tistem, ko je Grah Whatmough aprila lani prevzel vodenje zavoda. Direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak je 20. avgusta lani razrešil, ker denimo naj ne bi ukrepala ob zgodovinsko najnižji gledanosti televizijskih programov. Gorščakova je očitke zavrnila in razrešitev ocenila kot politično. Izpodbija jo tudi na sodišču.

Zaradi nestrinjanja s krčenjem televizijskega informativnega programa in prestavitvijo dela sporeda na drugi program v osnutku programsko-produkcijskega načrta za leto 2022 je oktobra odstopila odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Novinarji tega programa so novembra pripravili protest, a je programski svet kljub temu potrdil načrt, medtem ko je vodenje informativnega programa brez izrekanja novinarjev kot v. d. prevzela Rebernikova.

Veliko jeze med novinarji je vzbudila tudi njena postavitev za odgovorno urednico informativnega programa Televizije Slovenija v začetku marca, čeprav so večinsko podprli njenega protikandidata Mitjo Preka. Prav tako so se z ogorčenjem odzvali na imenovanje Pirkoviča za v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC nekaj dni kasneje. Razumeli so ga kot način za uvedbo predvolilnega poročanja portala v korist SDS.

Kaalicijski in opozicijski predlogi novele zakona o RTVS

Novinarji so o problematiki spregovorili 23. marca na javni tribuni za javno RTV, na kateri je med drugim nastopil takratni voditelj televizijske oddaje Studio City Marcel Štefančič. A ker je vodstvo RTVS razumelo njegove izjave kot žaljive do zaposlenih na zavodu, pogodbe z njim ni več podaljšalo.

Z namenom, da bi bil javni zavod bolj po meri javnosti in njegovih zaposlenih in manj po meri politike, je nastajajoča koalicija vložila v zakonodajni postopek predlog novele zakona o RTVS. V skladu z njim bi DZ imenoval v svet zavoda le dva predstavnika, ne pa 21 kot zdaj. Ker pa je SDS še prej vložila kar dva predloga sprememb tega zakona in na enega od njiju celo predlog za posvetovalni referendum in ker po sprejetju novele obstaja možnost za zahtevo za zakonodajni referendum, novela po mnenju pravnikov še ne bo kmalu sprejeta in uveljavljena.