Projekt poglobitve tovorne proge pod postajo je že avgusta lani v Dnevniku podprl podžupan MOL prof. Koželj, pa tudi minister za okolje in prostor Jernej Vrtovec, ki je septembra 2021 povedal: »Najprej posodobitev, potem poglobitev.« Kako si je to zamislil, ni povedal, a posodobitev železnice od Dolgega mostu do pivovarne Union, vključno s protihrupno zaščito – modernega »berlinskega zidu«, ki onemogoča pogled na Tivoli, zelena pljuča Ljubljane – je že skoraj zaključena. Dogradnja železniške postaje in avtobusne postaje se pospešeno projektira, v kratkem naj bi podrli Dunajski in Šmartinski podvoz. Ne samo, da do danes ni jasen potek cestne in železniške infrastrukture, tudi termini projektiranja in cena izvedbe niso znani. Šlo naj bi za milijarde za projekt, ki bo osnova urbanističnemu planiranju slovenske prestolnice za dolga dolga desetletja v megleno nedorečeno bodočnost.
In kako je to mogoče? Ali res v ekipah ministrstva in MOL ni nikogar, ki bi oblasti in javnosti dopovedal »najprej štalca, pol pa kravca«. Vse se dela stihijsko z delnimi odločitvami (brez vedenja javnosti), ki onemogočajo celostni razvoj mesta. Za katastrofalne odločitve stomilijonskih zgrešenih investicij, tudi z denarjem EU, nihče ne odgovarja.
Predlagala sva, da o tako pomembni problematiki, kot je rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča in ljubljanskega potniškega centra, odloča javnost z referendumom, a je idejo zavrnil gospod podžupan, arhitekt in urbanist Koželj: »Moj pomislek o pozivu na razpis referenduma, za katerega nisem prepričan, da je v tem primeru najbolj primerna oblika soodločanja javnosti, ali v celoti vkopati železnico ali ne, se bojim, da bo velika večina javnosti spet nasedla utvari o realnih možnostih za takšno varianto, kar nas bo tik pred zdajci ponovno odmaknilo od izvedbe težko pričakovanih projektov modernizacije obstoječe potniške in avtobusne postaje Ljubljana.« (Dnevnik, 12. avgusta 2021)
Gospod Koželj dobro ve, da ni bilo vprašanje, ali v celoti vkopati železnico. Predlagano referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali tovorni železniški promet (450 vlakov dnevno po dokončanju drugega tira Koper–Divača) peljati skozi center Ljubljane ali po obvoznici? Ker je prof. Koželj povedal, da severna obvoznica ne pride v poštev in da je zahodna obvoznica Dolgi most–Vižmarje za tovorni promet proti Gorenjski v programu Vizije 55+, je tako mogoča le jugovzhodna obvoznica od Dolgega mostu ob avtocesti do predora proti Zalogu s priključitvijo dolenjske železnice. Predlog poteka južne obvoznice je po že okoljsko degradiranem območju zaradi avtoceste, je zunaj območja Natura 2000, brez večjih problemov podtalnice, brez problemov poplav in gradbenih posegov, primernih za gradnjo na barjanskih tleh, kot zagotavljajo strokovnjaki.
Sprašujeva se, zakaj te samoumevne alternative niso obravnavali dragi nemški konzultanti že leta 2009 in zakaj nista ne MOL in ne vlada analizirala in ovrednotila predloga jugovzhodne obvoznice, ki je po najinem mnenju precej cenejši in tehnično lažje izvedljiv, predvsem pa okolju in zdravju primernejši kot alternativa vodenja tovornega železniškega prometa skozi center Ljubljane. To se sprašujeva že skoraj leto dni.
Torej prof. Koželj, zakaj vprašanja ali gradnja jugovzhodne obvoznice ali potek tovornega prometa skozi center Ljubljane ni primerno predložiti javnosti na referendumu? Kakor poroča novinar Peter Pahor (Dnevnik, 16. maja 2022),je časa za pripravo in izvedbo predlaganega referenduma dovolj.
Peter Kerševan, u. d. i. a.
Milan Kovač, u. d. i. a
