Na velikem odru Šentjakobskega gledališča so kuliso premierne predstave Ivana Cankarja Za narodov blagor v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca izkoristili za modno revijo, ki so jo pripravile dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Kot je ob tej priložnosti povedal Milan Golob, direktor gledališča, so sprejeli nov pristop in repertoar za sezono 2022/2023 predstavili skozi oči talentiranih mladih ustvarjalcev. Pri tem je poudaril, da predstavljeni kostumi morda ne bodo del kostumografije. »Zanimala nas je predvsem nova in sveža energija, ki jo slovensko gledališče neizmerno potrebuje. Kajti povprečna starost slovenskega abonenta je več kot 55 let, zato mislim, da moramo delati za to, da v gledališče pripeljemo mlade,« je razmišljal Golob. »Če jih ne bomo spodbudili, da se nam pridružijo na odru, jih tudi med gledalci ne bo.«
Priložnost na odru vrnili mladim
Nad ponujeno priložnostjo Šentjakobskega gledališča je bila navdušena tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Apolonija Simon, ki je med drugim povedala, da so v projektu, ki so ga skupaj z gledališčem poimenovali Ogledalo, uživali tako mentorji kot dijakinje. »Naša Ljubljana je zacvetela, ko je župan začel graditi mostove, zato se mi zdi na simbolični ravni poteza zgraditi most z institucijo, ki potrebuje tovrstno prakso, krasna rešitev,« je povedala Saša Strnad, idejna vodja projekta, ki je izpostavila tudi problem izginjanja obrti in poklicev, ki jih v gledališču potrebujejo. »Od krojača, kostumografa v pravem pomenu besede do iznajdljivega scenografa, da ne govorimo o čevljarjih. Prav te priložnosti moramo vrniti mladim, da se srečajo s tovrstnimi praksami, in se navsezadnje tudi sami osvežimo z novimi razmišljanji in pogledi, kako skupaj z režiserji in drugimi ustvarjalci obleči in celostno predstaviti novo zgodbo.«
V kratkem pogovoru je opisala začetek poti med obema institucijama. »Pot, na katero smo skupaj stopili, ni bila pot hitrih odločitev. Bila je dobro premišljena. Ko je na svoj položaj stopila še Apolonija Simon in se odločila, da zaupa v sodelovanje z nami, je bil skrbno izbran tudi prvi projekt,« je povedala Strnadova in dodala, da ima gledališče dolgoletno tradicijo izobraževanja in gledaliških šol. »Obenem je kakovosten poligon za marsikaterega igralca in ustvarjalca, kar potrjuje podatek najmanj 50 diplomiranih igralcev AGRFT, ki so svoje korake delili tudi z nami, ljubiteljskimi igralci na Šentjakobskem odru, koliko je šele drugih, ki so danes znani tudi na televiziji, radiu ali v tujini.«
Dijakinje drugega letnika so sledile likom iz novega repertoarja in navdih črpale v dramskih besedilih Andreja Rozmana - Roze z naslovom Linhart, ki ga bo režiral Juš A. Zidar, prvič bo na Šentjakobskem odru uprizorjena Beckettova drama Čakajoč Godota v režiji Jaše Jamnika, prav tako bodo prvič na oder postavili igro Bertolta Brechta Brecht po Brechtu v režiji in priredbi Sare Lucu ter Gogoljevega Revizorja, pod režijo katerega se bo podpisala Ira Ratej. Vsaka si je sama izbrala uprizoritev, prebrala tekst, izbrala vlogo in ustvarila lik, ki napoveduje posamezno uprizoritev, pri tem pa imela popolno ustvarjalno svobodo.
Za dijakinje prva modna revija
Če je bilo na gledališki oder zlahka stopiti režiserjem in spregovoriti o svojem prihodnjem delu, pa dijakinje iskrenega navdušenja nad svojo prvo modno revijo niso mogle skriti. Le zakaj bi se trudile, saj, kot je dejala dijakinja Anja Borštnar,je bil občutek fenomenalen. »Prebrala sem Gogoljevega Revizorja, saj sem se želela vživeti v igro in dobiti idejo za svojo kreacijo,« je povedala Anja, njena sošolka Rina Grošelj pa je dodala, da je bilo sodelovanje v projektu Ogledalo dodaten izziv, ki so ga dekleta imele zunaj šolskega programa. Zelo resno se je Linharta in njegovih del lotila Helena Hafner: »Linhart mi je dobro znan, sem pa vseeno prebrala še nekaj njegovih del, ki jih prej, priznam, nisem poznala. Odločila sem se predstaviti njegovo življenje, ki sem ga razdelila na štiri obdobja na krinolini igralke. Vsa besedila sem sama ročno zapisala na blago.« Tudi Janja Žibret se je močno poglobila v igro Bertolta Brechta Brecht po Brechtu: »Priznam, da sem med branjem Brechta izredno uživala. Za revijo sem se odločila, da predstavim Brechta kot njega samega in prostitutko iz njegovega dela Opera za tri groše.« Nič manj navdušena nad svojo prvo predstavitvijo in odličnim odzivom zbranih v dvorani ni bila Nika Dermastija. Za nas je bila to prva revija, popolna izkušnja. Sama sem želela predstaviti ekstravaganco Ludvika XIV. Pokrivalo predstavlja Versailles kot njegov največji dosežek in središče dogajanja. Predvsem v smislu država, to sem jaz.«
Vsem dijakinjam bodo v prihajajoči sezoni 2022/2023 zagotovili asistenco ali morda celo samostojno kostumografijo pod mentorstvom izbranega kostumografa z namenom izobraževanja od teorije do prakse, celostnega vpogleda v proces nastajanja uprizoritve v gledališču in prenosa znanja. Navsezadnje bodo s tem svoje vrste osvežili s pogledi z drugih zornih kotov in drugačnimi pristopi.
