Kot nekdanji rektor ljubljanske univerze se je Papič v orisu osrednjih točk svojega bodočega ministrovanja naslonil predvsem na izkušnje iz obdobja, ko je bil rektor ljubljanske univerze. Ocenil je, da mu bodo vodstvene izkušnje pri ministrovanju koristile.
Za področje izobraževanja do univerzitetne stopnje je napovedal izdelavo bele knjige o delovanju izobraževalnega sistema. Omenil je svoje sodelovanje pri nastajanju nacionalnih dokumentov za področje visokega šolstva in znanosti in napovedal, da bo na podoben način pripravljena tudi nacionalna strategija za nižje stopnje izobraževanja. Ta naj bi začrtala izobraževalno politiko za prihodnje desetletno obdobje. Napovedal je tudi večjo težo nacionalnega preverjanja znanja pri vpisovanju v srednje šole. Poudaril je pomen enakih možnosti otrok. Država jim mora z ustreznimi ukrepi zagotavljati primerljiva izhodišča, ne glede na socialno-ekonomski status okolja, iz katerega izhajajo, je nakazal.
Prenova visokega šolstva
Na področju znanstvenega raziskovanja se je po Papičevem mnenju nova znanstveno-raziskovalna in inovacijska zakonodaja, ki je bila sprejeta lani jeseni, izkazala za dobro izhodišče. V tem kontekstu je izpostavil tudi potrebo po komplementarni prenovi visokošolske zakonodaje. Če bo imenovan za ministra, naj bi ustanovil delovno skupino, ki bo opredelila potrebe visokega šolstva. Proces prenove področja naj bi trajal eno leto.
O odnosu med javnimi in zasebnimi izobraževalnimi ustanovami je dejal, da zasebnim ustanovam ne nasprotuje, želi pa si, da bi bilo področje ustrezno regulirano.
Financiranje znanosti iz javnih sredstev je treba v prihodnjih štirih letih okrepiti, da bo dosegalo 1 odstotek BDP, kot je to opredeljeno v področnem zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, je dejal. Omenil je tudi koalicijsko zavezo, da bo država iz javnih sredstev za delovanje visokega šolstva namenila 1,5 odstotka BDP. Obe financiranji je v pripovedi povezal v skupen odstotek – 2,5 odstotka BDP. Financiranje znanosti in pedagoške dejavnosti na univerzah je mogoče pojmovati enovito, saj se na univerzah oziroma fakultetah poučevanje prepleta z znanstvenim raziskovanjem.
Šport v pričakovanju sprememb
Papič je v nastopu poudaril tudi pomen vpetosti visokega šolstva in znanosti v mednarodno okolje. Želi si, da bi petdeset odstotkov študentov odhajalo na mednarodne izmenjave.
Ob sestavljanju nove vlade je predvideno, da bi se področje športa preselilo pod okrilje ministrstva za gospodarstvo, zato se Papič do tega ni vsebinsko opredeljeval. Športne dejavnosti v izobraževanju pa je treba okrepiti, saj je obdobje covida pustilo posledice, je spomnil. Šport je po njegovem mnenju način, kako odpravljati posledice covidne krize in povečati gibalne sposobnosti mladih.
