Vlada rekordnega tempa

V stranki Gibanje Svoboda priganjajo koalicijske partnerje in vse druge, ki so vpleteni v oblikovanje nove vlade, da se postopki izpeljejo v najkrajšem možnem času. Razlogov za hitenje je več, motiv pa ni zgolj podiranje rekordov. Pred 25 leti je Janez Drnovšek sestavljal vlado kar 91 dni, ker je bil državni zbor po volitvah razdeljen na pol in je bilo izjemno težko doseči politični konsenz najprej o tem, kdo bo mandatar, in nato, kdo sploh bo sestavljal koalicijo. V podobnem položaju smo se znašli leta 2018, ko smo prvič dobili manjšinsko vlado pod vodstvom Marjana Šarca, takrat je od prvega zasedanja DZ do imenovanja vlade minilo 81 dni.