Prijateljstvo se je nadaljevalo tudi po veliki vojni, kljub temu da naroda nista več živela pod isto krono. Čehi so si ustvarili samostojno državo skupaj s Slovaki, Slovenci pa so se z južnimi Slovani združili v kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo. Tako kot je v tistih časih kar precej Slovencev prebivalo na Češkem, se je tudi lepo število Čehov ustalilo na Slovenskem. Nastajali so klubi slovensko-češkega prijateljstva, ki so organizirali različne manifestacije in množična druženja. Kot je ob neki priložnosti dejal prvi češki predsednik Tomáš Masaryk, velik prijatelj slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, so Čehom poleg Slovakov najbližji prijateljski narod prav Slovenci. Po drugi svetovni vojni so bili stiki med Češko in Slovenijo zaradi blokovske delitve in zaprtosti čeških meja oslabljeni, v zadnjih treh desetletjih pa je prijateljskih stikov znova vedno več. Spet se rojevajo klubi slovensko-češkega prijateljstva in kar 17 slovenskih mest ali občin se je pobratilo s češkimi. Od leta 2000 tovrstna sodelovanja bogati tudi sajenje lip slovensko-češkega prijateljstva. Po vsej Sloveniji in Češki so jih do danes posadili že blizu 60.
Češka podružnica »Slovenskega planinskega društva«
se snuje v Pragi. Te dni se predložé pravila v odobrenje. Sprožil je to pomenljivo misel Slovenec F. Tomšič, nadinženir pri deželnem odboru v Pragi. Bratje Čehi so uprav oduševljeni oboževatelji jugoslovanskih pokrajin. Naj bi jih v ljubezni do slovenske zemlje in slovenske turistike posnemali tudi –– Slovenci. »Slovensko planinsko društvo« pogreša še marsikaterega odličnega Slovenca med svojimi člani.
Slovenski list, 15. maja 1897
Čehi za naš Kamnik.
Znano je, da Čehi hodijo radi v naša letovišča. Na Jezerskem, v Kranjski gori itd. jih je od leta do leta več. Jako jim je všeč tudi Kamnik, zato dela »Česki Dennik« tole laskavo reklamo zanj: »Svojim bralcem lahko povemo, in to napravimo z veseljem, da je ta čarobni, dosihdob malo znani planinski kotiček (Kamnik) v Slovencih, ki nas bodo vselej po bratsko sprejeli.«
Slovenec, 25. maja 1912
Župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar
je poslal po svojem odhodu iz Prage z Dunaja praškemu županu sledečo brzojavko: Srce in duša sta polni neizbrisljivih vtiskov krasnega dvojnega slovanskega praznika. Ljubljanska delegacija izraža Vam, visokospoštovani gospod župan, in celemu slavnemu mestnemu zastopu najiskrenejšo zahvalo za neomejeno ljubeznivost in vzorno slovansko gostoljubnost. Slava Pragi in junaškemu češkemu narodu! Bog blagoslovi naše skupno delo! Župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller.
Slovenski narod, 5. julija 1912
Čehi in Jugoslovani.
V teh velikih dneh, ko je češkoslovansko in jugoslovansko življenje tako tesno spojeno, bodo mnogokomu spomini hiteli nazaj v prošlost in tam iskali dogodkov, ki so snovali zveze med slovanskim severom in jugom. V zadnjih 50 letih bodo to i kulturni i politični dogodki, v prejšnjih 50 letih literarno-književni (Metelko, Prešeren).
Velikost našega nacionalnega razvoja, ki je omogočila današnji čas, pa tudi velikanski napredek v naši češko-jugoslovanski skupnosti bomo spoznali, če si malo ogledamo negativno stran te podobe, t. j., prejšnja stoletja, ko ali sploh nismo prav živeli ali pa smo živeli vsak zase. (…)
Slovenski narod, 13. maja 1918
Čehi in Slovaki v Ljubljani
Že na meji Slovenije je narod drage goste povsod navdušeno in prisrčno pozdravljal; tako našemu ljudstvu, ki je povsod pričakovalo posebni brzovlak čsl. parlamentarcev, kakor njim samim je bilo žal, da se vlak ni ustavil na več postajah. Povsod so pričakovali brate Čehe in Slovake občinski odbori, Orli, Sokoli in druga društva ter ogromne množice ljudstva. Nad vse prisrčen in navdušen je bil sprejem v Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in Grosupljem, kjer se je vlak ustavil. Postajna poslopja so bila povsod okrašena z zastavami in cvetjem; šolska mladina je zastopnike bratskega naroda obsipala s cvetlicami. Navdušenje ljudstva je bilo veliko. (…)
Amerikanski Slovenec, 2. novembra 1926
Grda žalitev mariborskih Čehov
V zadnji »Orjuni« je neki O K v članku »Jugočeška Kranj« brez potrebe in utemeljitve grdo napadel mariborske Čehe, ne da bi, sodeč po njegovih izvajanjih, sploh poznal mariborske razmere in mariborske Čehe. Očita jim, da so imeli v Mariboru pred vojno »Češko Besedo« s sedežem v nemški Kazini in ta Beseda je baje dala pri občinskih volitvah vedno pretežno večino volilcev nemški nacijonalni stranki. Napad je neodpustna žalitev bratov Čehov, ki so ravno v Mariboru vzor slovanske zavednosti. »Češke Besede« v Mariboru sploh nikdar bilo ni, in tudi nobeno češko društvo ni imelo svojega sedeža v nemški Kazini. Ravno tako niso člani češkega društva nikdar volili Nemcev. Resnica je ravno nasprotna. Leta 1903 je bil v Mariboru ustanovljen »Češki klub«, ki pa ima že od ustanovitve naprej neprestano svoj sedež v Narodnem domu. Klub sam je bil vedno agilen, njegovo delovanje slovansko nacijonalno in člani kluba med prvimi delavci naših narodnih društev. (…)
Jutro, 10. decembra 1926
Češki klub v Mariboru
V soboto je imel mariborski Češki klub v hotelu »Pri zamorcu« svoj občni zbor, s katerim stopa v 25. leto svojega delovanja. Kakor vsa dosedanja poročila o klubu je pokazal tudi sobotni občni zbor veliko agilnost in discipliniranost češke kolonije v Mariboru. Udeležba je bila zelo lepa in to tudi s strani ženstva. (…) Letos bodo uvedli poleg dopolnilne šole tudi »školku«, otroški vrtec za najmlajši češki naraščaj. V živahnem stiku je bil Češki klub z JČ Ligo, pri kateri so včlanjeni vsi mariborski Čehi. (…)
Mariborski Večernik Jutra, 30. januarja 1928
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
