Več sto takšnih točk plamenskih izbruhov je v regiji na črpališčih nafte. Ne osvetljujejo zgolj pragozda in begajo tamkajšnjih živali. Fosilni mikrodelci, ki se pri tem sproščajo v zrak, namreč ob onesnaževanju ozračja prodirajo tudi v vodne vire in povzročajo rakava obolenja v populaciji. V majhnem kraju Lago Agrio se deklica ne boji zgolj za lastno prihodnost, temveč tudi za prihodnost svoje družine. Voda ni več pitna, pravi in se zgraža, da se tako uničujejo bogastva območja Amazonke. Pred letom dni je Leonela Moncayo skupaj s še osmimi šolarkami naftna podjetja na regionalnem sodišču tožila, da ti izbruhi plamenov predstavljajo kršitev ustavne pravice ljudi do zdravega okolja. Sodišče je dekletom dalo prav in vladi naložilo, da izbruhe plamenov v bolj poseljenih območjih odpravi v poldrugem letu, na manj poseljenih območjih pa do leta 2030. Toda vlada doslej še ni izpolnila sodbe sodišča, zagotavlja pa, da že pripravljajo akcijski načrt pri dveh državnih podjetjih v regiji za zmanjšanje negativnih okoljskih vplivov. Domačini so nezadovoljni z vladnim zavlačevanjem in napovedujejo, da se bodo za čistejše okolje bojevali še naprej. »Kar se dogaja tukaj, je kriminal,« je za fundacijo Thomson Reuters povedala Leonela Moncayo in zatrdila, da se bodo za okolje bojevali še naprej.