Kot pojasnjujejo v civilni iniciativi Glas ljudstva, jih je ob preučevanju programa koalicijske pogodbe zanimalo predvsem, v kolikšni meri pogodba upošteva njihove predloge in kako uresničuje zaveze, ki so jih predstavniki in voditelji treh strank bodoče vlade posredovali iniciativi ali jih omenjali v javnih izjavah.

Ugotovili so, da se program na načelni ravni opredeljuje do velike večine pobud in zahtev iniciative ter da so predlagane usmeritve in ukrepi skladni s predlogi iniciative ali pa vsaj »dopuščajo optimizem, da jih bo obljubljena stalna komunikacija med civilno družbo in oblastjo še zbližala«.

V koalicijski pogodbi pa pogrešajo konkretne in časovno opredeljene cilje, ki so bili jasno postavljeni v številnih predlogih iniciative: »Razumemo, da v tako kratkem času koalicijske stranke (še) niso mogle sestaviti konsistentnega akcijskega načrta za štiriletni vladni mandat. A program, ki je pred nami, je v tem trenutku še preveč splošen in mestoma deklarativen, kar lahko dopušča različne interpretacije in onemogoča spremljanje uresničevanja koalicijskih zavez.«

Če so v koaliciji ugotovili, da katere od danih zavez ne bodo uresničili oz. je ne morejo izpolniti v enem letu, v iniciativi pričakujejo pojasnilo, na podlagi katerega bo civilna družba in strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju rešitev. V iniciativi trem strankam prihodnje koalicije in njihovim voditeljem sicer čestitajo za hiter in učinkovit proces oblikovanja nove vlade.

Prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2026, ki se oblikuje pod vodstvom Goloba, podpisali v torek.

Danes premiera filma avtorice Mance Juvan o iniciativi Glas ljudstva

V Atriju ZRC Ljubljana bo sicer danes ob 17. uri premiera dokumentarnega filma o iniciativi Glas ljudstva avtorice Mance Juvan. Po projekciji bo sledil pogovor s Katarino Bervar Sternad (PiC), politologinjo Tjašo Pureber in Mojco Žerak iz Glas ljudstva o organizaciji in delovanju civilne družbe. Pogovor bo povezovala novinarka Kristina Božič.

Iniciativa Glas ljudstva združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic in posameznikov z vseh družbenih področij iz celotne Slovenije. Glavna cilja gibanja sta spodbuditi volilno udeležbo v supervolilnem letu ter volilcem pomagati razumeti, v kolikšni meri se njihova osebna politična stališča skladajo s stališči strank.

Dokumentarni film spregovori o razlogih za največjo tovrstno somoorganizacijo civilne družbe v Sloveniji, je na Facebooku objavil Zavod Apis, ki današnji dogodek pripravlja s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC Sazu).

Pogovor po projekciji filma se bo osredotočal na to, kako se lahko civilna družba organizira in deluje naprej, da bi gradila, krepila in ohranila potenciale ter moč, ki so se oblikovali v zadnjih letih.

Glas ljudstva, ki so ga vzpostavili jeseni 2021, ni formalna organizacija, ampak neformalna civilnodružbena pobuda in kot taka nima ustanovitelja ali enega vodje. Politiko želi vrniti nazaj v roke ljudem in s tem krepiti demokracijo, je zapisano na spletni strani Glas ljudstva.