V času anketiranja so delodajalci zaposlovali približno 686.800 delavcev, za prihodnjih šest mesecev pa predvidevajo, da bo njihovo število naraslo na 708.700. Anketirani delodajalci tako načrtujejo, da se bo število zaposlenih povečalo za okoli 22.000.
Najbolj spodbudne so napovedi za gradbeništvo (9,1-odstotna rast števila zaposlenih), druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne agencije (6,1 odstotka), tako imenovane druge dejavnosti, denimo razna popravila in storitvene dejavnosti kot na primer frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost, gostinstvo (5,4 odstotka), informacijske in komunikacijske dejavnosti (4,5 odstotka) ter promet in skladiščenje (4,1 odstotka). Upad števila zaposlenih se pričakuje le v rudarstvu ( za 8,8 odstotka).
»Glede na odgovore delodajalcev lahko predvidevamo, da bodo v prihodnjih šestih mesecih skupaj potrebovali približno 42.900 delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja ob upokojitvah, porodniških dopustih in dopustih za nego in varstvo otrok, nekaj za začasne zaposlitve, določen delež pa tudi za nova delovna mesta,« pravijo na zavodu za zaposlovanje.
Delodajalci bodo najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarje, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih in hotelih, vojake, elektroinštalaterje, orodjarje in natakarje. Po poklicnih podskupinah bodo najbolj iskani kovinarji, strojni mehaniki in gradbinci, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje ter za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in izvajalci osebnih storitev ter prodajalci.
Vse večja strukturna neskladja
Anketni podatki kažejo, da so se od jeseni strukturna neskladja na trgu dela precej povečala. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih srečala že več kot polovica ali natančneje 54,1 odstotka delodajalcev, Pri iskanju kadrov so imela največ težav velika podjetja, in sicer v kar 79 odstotkih primerov; enak problem sta imeli tudi dve tretjini srednje velikih podjetij in polovica malih podjetij.
Najvišji deleži delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, so v sektorjih kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (72 odstotkov), zdravstvo in socialno varstvo (66 odstotkov), gostinstvo (65 odstotkov), promet in skladiščenje (64 odstotkov), gradbeništvo (63 odstotkov), rudarstvo (60 odstotkov) in predelovalne dejavnosti (58 odstotkov).
Med poklici, za katere so imeli delodajalci največ težav pri iskanju ustreznih kadrov, so na prvih mestih vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, prodajalci, vojaki, natakarji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih in hotelih, kuharji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo.
Iskanega kadra sploh ni na voljo
Po besedah delodajalcev je ključni razlog za težave v tem, da iskanega kadra sploh ni - to namreč pravi kar 70 odstotkov delodajalcev. 16 odstotkov jih krivi slabe delovne pogoje (večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo...) , enajst odstotkov delodajalcev pa je ocenilo, da je glavni problem v neustreznih kompetencah, znanjih in veščinah kandidatov. Problematiko izrazitega pomanjkanja kadra in neustrezne kompetence najbolj pogosto izpostavljajo manjši delodajalci (76 odstotkov), slabe delovne pogoje pa kot ključni razlog pri iskanju ustrezne delovne sile vidijo predvsem v večjih podjetjih (37 odstotkov).
Polovica delodajalcev,, ki je imela težave z zaposlovanjem določenih kadrov, navaja, da je morala podaljšati postopke zaposlovanja, 35 odstotkom ni uspelo zaposliti nikogar, dobra četrtina je iskala delavce v tujini, petina delodajalcev pa je spremenila, razširila oziroma omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj. Višjo plačo oziroma druge bonitete je kandidatom ponudilo 10 odstotkov delodajalcev, šest odstotkov pa se je odločilo za najemanje delavcev pri agencijah za zaposlovanje.
Podaljševanje postopkov zaposlovanja je najbolj razširjeno med delodajalci v energetiki, enako pa velja tudi za odločitve, da ne bodo zaposlili nikogar. Spremembo pogojev glede izobrazbe, izkušenj ter drugih znanj najpogosteje omenjajo delodajalci v izobraževanju in poslovanju z nepremičninami.
V tujini iščejo delavce predvsem delodajalci iz gradbeništva, prometa in skladiščenja ter iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Najemanja delavcev pri agencijah za zaposlovanje se najpogosteje lotevajo delodajalci iz predelovalnih dejavnosti in gostinstva, višjo plačo oziroma druge bonitete pa delodajalci ponujajo zlasti v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti.
Težave najpogosteje rešujejo z nadurnim delom
Pomanjkanje ustreznih kadrovse najpogosteje rešuje z nadurnim delom, ki ga delodajalci s težavami pri zaposlovanju uporabijo v skoraj polovici primerov. Četrtina je problem reševala s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (outsourcing), petina pa je za ta delovna mesta (pre)usposobila že zaposlene. Vsak peti delodajalec je moral zaradi težav s kadrovanjem zavrniti naročila, 13 odstotkov je odložilo načrtovano širitev, prav toliko jih je tudi zmanjšalo obseg proizvodnje ali storitev. Zanimivo pri tem je, da je proizvodnjo preselilo v tujino le pol odstotka delodajalcev
Dobra polovica ali 54,6 odstotka delodajalcev pričakuje, da bo imela pri iskanju delavcev težave tudi v prihodnje. Tovrstna skrb je še posebej navzoča v velikih podjetjih (77 odstotkov). Najbolj zaskrbljeni so sicer delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva, prometa in skladiščenja ter gradbeništva. Po navedbah zavoda jih težave z iskanjem kadra pričakuje več kot dve tretjini. x