»Sovražnikove sile sočasno v več smereh napadajo položaje naših enot. Pred nami je izjemno težka in dolga faza bojevanja,« je na novinarski konferenci dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.
Ruska vojska je namreč začrtala počasno, a vztrajno pot globlje v regijo Donbas, odkar je umaknila sile iz osrednjih in severnih regij. Približujejo se več ključnim mestnim središčem, zlasti Severodonecku in Lisičansku, ki sta na poti do vzhodnega upravnega središča Ukrajine v Kramatorsku.
»Razmere ostajajo težke in kažejo znake nadaljnjega zaostrovanja. Zavedati se moramo, da je to vojna in da so izgube na naši strani žal neizogibne,« je še dodala Hana Maljar.
Pred tem so oblasti v Donbasu sporočile, da so Rusi v ofenzivi na omenjeni mesti Severodoneck in Lisičansk napadli več kot 40 naselij.
Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je danes priznal, da je Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu. Kot je zatrdil, se ukrajinske sile na vso moč trudijo, da bi to situacijo spremenile. Pri hitrejši zmagi bi jim pomagala predvsem hitrejša dostava modernega orožja s strani partnerskih držav, je ponovil pozive politikov v Kijevu.
Glede razmer v Severodonecku, ki je v zadnjem času tarča silovitih ruskih napadov, je dejal, da je »težka, a stabilna«.
Po besedah vodje lokalne vojaško-civilne uprave je bil Severodoneck v zadnjem tednu in pol pod nenehnim obstreljevanjem. V spopadih naj bi bilo poškodovanih približno 90 odstotkov stanovanjskih objektov.
Hkrati je guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj dejal, da trenutno poteka močno rusko bombardiranje mesta Lisičansk, ki je povzročilo veliko škodo na civilni infrastrukturi, vključno s centrom za humanitarno pomoč. Ruske sile imajo po besedah Moskve že skoraj popoln nadzor nad to regijo.
Medtem je guverner regije Harkov Oleg Sinegubov sporočil, da ruske sile ponovno obstreljujejo mesto Harkov, kamor se je sicer veliko ljudi vrnilo, potem ko so bili prvotni ruski poskusi zavzetja mesta odbiti in so se napadi v veliki meri ustavili.
Po zadnjih informacijah naj bi v ruskem obstreljevanju bilo ubitih sedem oseb, še 17 je bilo ranjenih. Guverner je prebivalce Harkova ponovno pozval, naj se nemudoma zatečejo v zaklonišča.
Države članice WHO obsojajo ruske napade na ukrajinske zdravstvo
Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so danes na vsakoletni skupščini v Ženevi podprle resolucijo, ki obsoja ruske napade na ukrajinske zdravstvene ustanove. Države članice so hkrati zavrnile rusko resolucijo o zdravstveni krizi v Ukrajini, ki pa ne omenja ruske invazije.
Ukrajinska resolucija, ki so jo sponzorirale tudi ZDA, Velika Britanija, Japonska, Turčija in države Evropske unije, je dobila podporo 88 držav, proti jih je glasovalo 12. 53 držav se je vzdržalo, 30 pa jih je bilo odsotnih.
Resolucija ne uvaja sankcij zoper Rusijo, a jo neposredno poziva, naj preneha z vojaško agresijo proti Ukrajini.
Ruska resolucija o zdravstveni krizi v Ukrajini, ki jo je sponzorirala še Sirija, je medtem dobila podporo 15 držav članic, proti pa jih je glasovalo 66. Ta predlog resolucije nikjer ni omenjal ruske invazije.
Namestnik ruskega veleposlanika pri Združenih narodih Aleksander Alimov je bil zelo kritičen do odločitev skupščine. "Rusija prinaša mir Ukrajini," je sporočil ruski diplomat.
WHO je potrdil 256 ločenih napadov na ukrajinsko zdravstvo od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja. V teh napadih je po podatkih WHO umrlo 75 ljudi, še 59 pa je bilo poškodovanih.
Putin italijanskega premierja pozval k umiku sankcij
Rusija je pripravljena znatno prispevati k premagovanju globalne prehranske krize, če bo Zahod umaknil sankcije, ki jih je uvedel proti njej, je v telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Mariom Draghijem dejal ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin se je med pogovorom dotaknil vprašanja varne plovbe, pri čemer je omenil vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civilne ladje, ki jih je napovedala ruska stran. Po ocenah Rusije je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.
Ruski predsednik je še enkrat več kot neutemeljene označil obtožbe, da je Rusija kriva za naraščajoče težave pri dobavi hrane po svetu, so zapisali v sporočilu za javnost iz Kremlja.
Italijanska stran je medtem v svojem sporočilu za javnost izpostavila pomen telefonskega pogovora za iskanje skupnih rešitev za prehransko krizo.
Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.
Ukrajina je Rusijo obtožila »izsiljevanja«, potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.
»Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti«, je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.