V društvu Ekologi brez meja se po besedah predsednice Katje Sreš od leta 2014 trudijo za Slovenijo s čim manj odpadki. Mrežo sestavlja že 16 občin, 10 med njimi jih je z Gorenjskega. Jaka Kranjc iz omenjenega društva je vesel, da je v Sloveniji vedno več zanimanja za skrbno ravnanje z odpadki. »Stopnjo ali napredek pri ozaveščenosti je zelo težko ocenjevati, vendar vse kaže, da smo na pravi poti,« je prepričan.
Na Bledu višje kazni za nepravilno odložene odpadke
Prvi dve občini s certifikatom nič odpadkov (zero waste) sta bili Bled in Gorje. Kot pravi Kranjc, sta občini tako kot preostale sodelujoče poskrbeli predvsem za prihodnost, saj sta morali osnovati strategijo ravnanja z odpadki in določiti jasne cilje. Ti so za spremembo razmišljanja ljudi ključni, meni blejski župan Janez Fajfar. »Bled je turistično zelo izpostavljena občina, zaradi česar nas je najbolj skrbelo. Za ozaveščanje domačinov na področju odpadkov dobro poskrbijo v domačem vrtcu in šoli,« poudarja. V sosednjih Gorjah pa so se projektu pridružili zato, da bi zmanjšali stroške za odvoz mešanih komunalnih odpadkov, priznava gorjanski župan Peter Torkar. »To je pomenilo, da smo veliko več energije začeli vlagati v ločevanje odpadkov,« pravi.
Epidemija koronavirusa je turistične razmere na Bledu in v bližnjih Gorjah močno spremenila, to se, kot pravi Janez Resman, direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled, ki deluje v obeh občinah, močno odraža tudi pri odpadkih. »Turisti z različnih koncev sveta imajo različen odnos do odpadkov. Na Bledu večkrat spomnimo na anekdoto izpred epidemije. Indijski gost, ki se je s pletnjo podal na Blejski otok, je med plovbo pojedel ves čips, vrečko pa je odvrgel kar v jezero. Pletnjar je čoln obrnil, odpadek pobral iz vode in poučil goste, da to ni ustrezno ravnanje. Vendar na srečo takšnih gostov tudi po zaslugi epidemije pri nas ni več. V zadnjih dveh letih so bili v ospredju zaradi turističnih bonov slovenski gostje, ki so dobro ozaveščeni. Tudi gostje, ki zdaj prihajajo z avtomobili iz 500 do 1000 kilometrov oddaljenih krajev, kažejo veliko spoštovanja do Bleda, ljudi in okolja,« pravi Resman. Prepričan je, da bodo na Bledu ljudi k skrbnemu ravnanju z odpadki spodbujale tudi višje kazni za kršitelje, ki bodo po njegovem začele veljati prihodnji teden – kršiteljem posameznikom bo grozilo 400 evrov globe.
Epidemija ni bila samo slaba
Epidemija, v kateri je bila v prvi vrsti skrb za zdravje, šele potem za okolje, je sicer poskrbela za veliko več odpadkov izdelkov in embalaže za enkratno uporabo, opažajo udeleženci srečanja. Kljub vsemu pa, kot pravi Andrej Fideršek iz Zero waste Žalec, ni imela samo slabega vpliva. Spomnil je, da je na začetku spodbujala solidarnost v skupnosti, vrtnarjenje in podobno. Koristna je bila tudi uporaba spletnih orodij, ki je nadomestila sestanke v živo, saj je to povzročilo manj izpušnih plinov in ogljičnega odtisa, podeželje pa je z delom od doma ponovno postalo zanimivejši prostor za življenje.
Ne le podeželje, tudi večja mesta, kot je na primer prestolnica, skrbijo za manj odpadkov, poudarja Vanja Fabjan iz javnega podjetja Voka Snaga. Marsikje v Ljubljani so ukinili lončke za enkratno uporabo v avtomatih s toplimi napitki, začeli so uporabljati deževnico za čiščenje javnih površin ... S pomočjo strategije prestolnice na teh področjih do leta 2027 pa si prizadevajo za izboljšave na področju odpadkov tekstila, zavržene hrane, elektronske opreme, plastike ...
Do manj odpadkov tudi s ponovno uporabo
Do družbe z manj odpadki lahko pridemo tudi s poudarjanjem ponovne uporabe, je prepričan Edin Behrić iz Komunalnega podjetja Vrhnika. Pri njih se zato trudijo, da bi ljudem pokazali, da so izdelki, ki jih drugi ne potrebujejo več, še vedno uporabni, njihova kakovost pa je odvisna od vhodnih materialov. Ekologi brez meja so v Kranju pripravili tudi prvi slovenski festival ponovne uporabe. Na njem so se zbrali ljubitelji izdelkov iz druge roke, izposoje, popravil in izmenjav. Predstavile so se gonilne sile na področju ponovne uporabe, kamor sodijo KNOF, Depo, knjižnica reči Kr' po stvar, Fundacija Vincenca Drakslerja ..., ki so obiskovalcem pokazali, kako lahko uporabljajo njihove izdelke in storitve ter s tem pomagajo sebi in okolju.
