Prav zaradi zgodovine, ki so jo Jesenice začele pisati z razvojem fužinarstva ob Savi že v 14. stoletju, in pozneje tudi zaradi močne železarske tradicije je bil kraj pod Mežaklo kar nekaj časa v senci gorenjskih turističnih biserov. A gorenjska trma, vztrajnost in povezanost ljudi so Jesenice danes postavile na zemljevid oziroma seznam krajev, ki jih je vredno obiskati.
Junakinje so bile žene jeseniških železarjev
Če niste popolnoma prepričani, kaj početi na Jesenicah, lahko najprej obiščete njihov turističnoinformacijski center, ki je le streljaj od železniške postaje, sicer pa obiščite njihovo izredno uporabno spletno stran. Postaje zaradi njene impozantnosti – navsezadnje gre za največji objekt v občini – ne boste zgrešili. »Jesenice imajo zanimivo zgodovino. V prostorih takratne železniške postaje, ki je bila postavljena v času Avstro-Ogrske, so imeli med drugo svetovno vojno nacisti svoj štab, zato so jo zavezniki leta 1945 bombardirali. V času Jugoslavije se je pokazala težnja po novi markantni zgradbi, saj so bile Jesenice prva postaja vlaka, ki je prišel z zahoda. Postaja, delo arhitekta Stanislava Rohrmana, je bila že za tisti čas predimenzionirana, danes pa ostaja veliko prostora praznega,« nam je med sprehodom zaupala lokalna vodnica, zaposlena v TIC Jesenice, Ana Hering. Mimo gostilne Ejga, ki jo upravlja nekdanja smučarka Alenka Dolžan, nas je pospremila v smeri Murove, najstarejšega dela Jesenic. Prvi podatki o tem naselju, ki leži na pobočju Mirce, segajo v leto 1469 in pričajo o tem, da so bile prve hiše na Murovi lesene; nekatere med njimi so se ohranile do danes. A še preden se povzpnemo po kamnitih stopnicah, korak obstane pri novem tematskem parku, ki prebudi spomine preteklih Jesenic. »Slike pripovedujejo zgodbo Jesenic, kako so se spreminjale in preoblikovale. Dejansko pa je park postavljen v spomin na 1. marec 1945, ko je sovražnik uničil vse hiše, ki so bile na tem mestu. Takrat je tudi največ ljudi umrlo,« pove Heringova, nam pa pade v oči črno-bela fotografija številne družine pred gostilno. »Delavci so imeli navado, da so po službi zavili v gostilno. Zato so bile opevane junakinje mesta prav delavke, ki so znale poskrbeti, da so moškim pobrale 80 odstotkov plače, ki so jo dobili z delom v železarni.«
Janezkova šola in začetki smučanja
Po kratkem postanku se povzpnemo proti najstarejšemu delu Jesenic. Kot pove sogovornica, je mesto nastalo iz treh zaselkov, Murove, Save, ki jo v svojih bakrorezih Slave vojvodine Kranjske omenja že Valvazor, in Plavža. »Med ohranjenimi lesenimi hišami na Murovi je tudi Janezkova šola, ki je danes v zasebni lasti. Med najstarejšimi hišami gre zagotovo omeniti Resmanovo, Pavlekovo, Markeževo, kjer se je v kleti rodil Tone Čufar, in Pračkovo hišo, kjer je živel Ciril Pračko, eden prvih smučarjev na Jezerskem,« pove in doda, da so Jeseničani poleti hodili smučat tudi na Vršič. In ko se počasi obrnemo proti Mežakli, da bi se spustili do Stare Save, se za hip ustavimo še pri Kosovi graščini, ki jo je leta 1521 zgradil zakupnik celjskih grofov Žiga Dietrichstein. V obnovljeni graščini je od leta 1985 v prvem nadstropju stalna razstava novejše zgodovine Jesenic. V pritličju sta galerija za občasne razstave in ohranjena zaporniška celica z razstavo o raznarodovalni politiki na Gorenjskem.
Malo naprej pozornosti pritegne urejen park. Na klopcah pod senco mogočnih dreves sta starejši domačinki med pogovorom krmili golobe. »Kot vidite, je park priljubljeno stičišče domačinov, četudi stoji na kraju nekdanjega, sredi 20. stoletja opuščenega pokopališča. V drugi polovici 20. stoletja je dobilo podobo spominskega parka in arboretuma z več kot dvesto vrstami okrasnega drevja in grmovnic, za katere je zaslužen predvsem Janez Pšenica, pokojni domačin,« pove Ana Hering.
Stara Sava postaja srce Jesenic
Po poti »večnih rivalov«, hokejskih navijačev Olimpije in Jesenic, pot nadaljujemo skozi podvoz na drugo stran Save in namesto do hokejske dvorane zavijemo do Stare Save, ki danes s preurejeno podobo postaja nov prostor za družabne prireditve in nezadržno privablja Jeseničane in okoliške prebivalce. »Tudi zato smo pripravili zloženko S Klaro po Stari Savi, ki družine na zanimiv način vodi skozi ostanke fužinskega naselja,« pove sogovornica in omeni ostanke plavža in pudlovke, mogočni in že obnovljen plavški dimnik, mlin in del betonskih vodnih rak. »Otrokom je zanimiv obisk stanovanjske hiše Kasarna, kjer so nekoč stanovanje dobile delavske družine. Danes sta v njej glasbena šola in muzej, ki prikazuje bivalno kulturo in način življenja železarskih družin v nekdanjem jeseniškem delavskem naselju,« pove sogovornica, ki pokaže še na kolpern, ohranjeno skladišče za premog, ki danes služi kot prireditveni prostor.
Seveda imajo Jesenice veliko ponuditi tudi ljubiteljem aktivnega oddiha, saj so pripravili kar nekaj pohodniških, tematskih poti in sprehod po mestu. Prav je, da omenimo, da so Jesenice tudi del Juliane Trail. »Druga etapa vodi iz Mojstrane skozi sosednjo vas Dovje in pod obronki Karavank k nam. V zadnjem delu poteka po stari rudni poti, žig, ki pomeni konec etape, pa kolesarji dobijo pri muzeju Stara Sava,« pove sogovornica in povabi na Jesenice za dan ali dva.
