Pretekli teden je postregel s precej burnim borznim dogajanjem in prinesel tudi nadpovprečno veliko borznih mejnikov. Tako je ameriški indeks S&P 500 zabeležil že 7. zaporedni negativni teden; toliko jih ni bilo v vrsti že več kot 20 let. Še bolj neslaven rekord pa je dosegel indeks Dow Jones, ki je zbral že 8 zaporednih tednov negativnih gibanj, kar se ni zgodilo že vse od leta 1923 oziroma skoraj 100 let. Dodatno je indeks S&P 500 v petek tekom dneva upadel na 3810 točk in s tem vstopil v območje medvedjega trenda, ki se nahaja 20 odstotkov nižje od rekordne vrednosti indeksa, ki jo je imel pri 4796 točk. Omenjeni indeks je sicer zadnji trgovalni dan v tednu zaključil nekoliko višje, s čimer se za las izognil »uradnemu« vstopu v medvedji trend.
Da bo teden zaznamovan z negativnim razpoloženjem, je bilo več ali manj znano že v sredo, ko je trgovska družba Target z objavo 52 odstotki padca dobička v prvem letošnjem četrtletju prilila olja na ogenj že tako negativnemu razpoloženju na borzi. Tečaj delnice družbe je na dan objave upadel za 25 odstotkov in za seboj potegnil celoten ameriški borzni trg, ki je s 4 odstotki padcem zabeležil najslabši dan letos. Odziv celotnega trga bi lahko označili kot pretiran, saj so v preteklih tednih z objavami rezultatov razočarali tudi drugi trgovski velikani.
Razočaral tudi Wallmart
Dan prej je tako z rezultati razočaral tudi drugi trgovski velikan Walmart, že teden prej pa je rezultate objavila po borzni kapitalizaciji največja trgovska družba Amazon, ki je prav tako zabeležila visok, 55-odstotni upad dobička iz poslovanja, pod črto pa je poslovala celo z izgubo, kar je prvič po letu 2015. Upoštevaje poslovanje celotnega sektorja bi težko trdili, da je Target s svojimi rezultati izrazito presenetil, je pa bil njegov rezultat očitno dovolj, da je trg podvomil v napovedi letošnjih dobičkov zaradi groženj visoke inflacije.
Lani v tem času je bil napovedan dobiček na delnico družb indeksa S&P 500 za leto 2022 v višini okoli 200 ameriških dolarjev. Pričakovanja pa so v zadnjem letu samo rasla in trenutno pričakovani dobiček znaša okoli 225 dolarjev. Rast napovedi so poganjali dobri rezultati leta 2021, ko je dobiček konec leta dosegel 208 dolarjev. A pred enim letom nihče ni pričakoval tako visoke inflacije in prav slednja je najedla dobiček trgovskih družb. Dvom v napovedi dobičkov je zato razumljiv. Vendar po drugi strani slabih rezultatov trgovskih družb v prvem četrtletju ne moremo posplošiti na vsa podjetja. Marsikatero bo lahko preneslo višje cene na svoje končne kupce. Tako je v prvem četrtletju še vedno kar 77 odstotkov družb iz S&P 500 objavilo boljše rezultate od pričakovanj, kar je nad 10-letnim povprečjem, ki znaša 72 odstotkov. In nenazadnje, analitiki za letos trenutno pričakujejo 7,7-odstotno rast dobičkov družb v S&P 500, kar bo verjetno podobno tudi letošnji rasti cen oziroma inflaciji, s čimer analitiki dejansko že pričakujejo stagnacijo, če že ne celo realni upad dobičkov.
Ameriški dolar je varno pribežališče
Mejnike pa postavljajo tudi valute. Med neustavljivimi letos je ameriški dolar, ki v teh kriznih časih velja za varno pribežališče, dodaten pospešek pa mu je dalo tudi dvigovanje obrestnih mer na drugi strani Atlantika. Rastoči dolar pomeni, da okoli 20 % letošnji padec delniškega trga v ZDA za evropskega vlagatelja pomeni le nekaj več kot 10 % padec vrednosti, merjeno v evrih. Le tri izmed vseh večjih svetovnih valut pa letos rastejo še bolj od dolarja. Med njimi je tudi ruski rubelj. Slednji je v petek dosegel letošnji rekord, ko je bilo za 1 USD potrebno odšteti le 62 rubljev. Rast rublja je zaradi sankcij presenetljiva, saj je ob uvedbi zahodnih sankcij v le nekaj dneh v začetku marca izgubil kar 40 odstotkov vrednosti in pristal pri skoraj 140 rubljih za 1 ameriški dolar. Razlog za rast se skriva v kar okoli 80 odstotkov višjih prihodkih od izvoza ruskih energentov glede na lani, dodaten prispevek pa predstavlja tudi omejen uvoz dobrin z zahoda, kar zmanjšuje rusko potrebo po devizah.
