»Danes smo podpisali zgodovinski sporazum med Hrvaško in Italijo o razmejitvi izključne gospodarske cone,« je po srečanju z italijanskim kolegom Luigijem di Maiom dejal Gordan Grlić Radman. Po besedah hrvaškega zunanjega ministra sta državi s tem sporazumom določili črto razmejitve izključne gospodarske cone in tako na »trajno uredili vprašanje razmejitve v skladu z mednarodnim pravom«.
Po tem sporazumu sta državi za mejo potrdili že obstoječo črto razmejitve epikontinentalnih pasov na morskem dnu. »Hrvaška in Italija bosta z določitvijo te meje okrepili medsebojno sodelovanje na Jadranskem morju, Jadranu, na skupni kulturi, zgodovinski in geopolitični zapuščini,« je še povedal Grlić Radman. Šef hrvaške diplomacije je spomnil, da državi dobrososedsko sodelovanje v severnem Jadranu razvijata tudi s Slovenijo v sklopu tristranskih srečanj, ki so jih vzpostavili decembra 2020 v Trstu.
Di Maio: To strateško os dodatno krepi tristransko sodelovanje s Slovenijo
Di Maio je po današnjem srečanju ocenil, da se je s podpisom sporazuma začela nova faza odnosov med državama, ki v središče znova postavlja Jadransko morje. Dodal je, da to strateško os dodatno krepi tristransko sodelovanje s Slovenijo.
Hrvaška je svojo izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju uveljavila februarja. Pred njo so to storile skoraj vse sredozemske države, tudi Italija, razen Grčije in Turčije. Hrvaška izključna gospodarska cona se nahaja med zunanjo mejo hrvaškega teritorialnega morja v smeri odprtega morja. V skladu z mednarodnim pravom bi lahko segala do 200 navtičnih milj od obale, a ker je Jadransko morje ožje, je morala Hrvaška doseči še dogovor o razmejitvi z Italijo.
S postopkom razglasitve svojih con sta Rim in Zagreb seznanila tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima. Slovenska stran je na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu izpostavila, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.
