ECB ne bo hitela z zmanjševanjem denarne podpore evrskemu gospodarstvu, saj inflacijo trenutno podpihujejo dejavniki na strani ponudbe, je v pogovoru za Bloomberg TV, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, dejala Lagardova. »Mislim, da trenutno nismo v situaciji krepitve povpraševanja,« je dejala. »Vsekakor gre za inflacijo, ki jo poganja stran ponudbe. V tej situaciji se moramo premikati v pravo smer, seveda, a nam ni treba hiteti in ne zganjati panike,« je ocenila.
V ponedeljek je prva dama ECB dejala, da je ta pripravljena na dvig obrestnih mer v juliju in septembru, ki bi pomenil konec negativne obrestne mere. Danes je poudarila, da so na mizi vse možnosti, tudi dvig obrestnih mer za več kot 0,25 odstotne točke na kateri od prihodnjih sej Sveta ECB. »Ko nisi v negativnem območju, si lahko na ničli ali nekoliko nad njo,« je dejala. »O tem se bomo odločali na osnovi naših projekcij, naših pričakovanj.«
Sicer pa je pomirila, da recesije zaenkrat v območju z evrom ni na vidiku. Med drugim je izpostavila nizko brezposelnost, visoke prihranke gospodinjstev in pričakovano izredno močno poletno turistično sezono. Vsi ti dejavniki bodo nadoknadili šoke zaradi vojne in rekordne inflacije, je prepričana.
»Ne gre za zategovanje, ampak normalizacijo monetarne politike«
Da bo ECB k zviševanju obrestnih mer pristopila postopno, je v Davosu danes povedal guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Gallhau. Kot je dejal, dvig za 0,5 odstotne točke ne uživa soglasne podpore Sveta ECB, kar, kot poudarjajo strokovnjaki, pomeni, da bo moralo iti za morebitno zvišanje v višini 0,25 odstotne točke.
»To bo normalizacija monetarne politike. Ne gre za zategovanje,« je dejal Villeroy. »Dvigujemo nogo s pedala,« je ocenil in dodal, da bo odločanje o hitrosti spreminjanja monetarne politike odvisno od podatkov o inflaciji in rasti. Cilj bo prihodnje leto doseči »nevtralno« obrestno mero med enim in dvema odstotkoma.
Medtem pa se je avstrijski član Sveta ECB Robert Holzmann zavzel za dvig obrestne mere v višini 0,5 odstotne točke na julijskem zasedanju, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Tak dvig bi bil »primeren«, je dejal guverner avstrijske centralne banke.
Finančni ministri EU izpostavljajo pomen boja proti inflaciji
Finančni ministri držav članic EU so se na današnjem zasedanju v Bruslju strinjali, da je njihova glavna prednostna naloga boj proti inflaciji, je po koncu zasedanja dejal francoski minister Bruno Le Maire. Menili so, da mora biti odziv sestavljen iz takojšnjega in dolgoročnejšega odgovora. »Smo v težkem obdobju,« je glede gospodarskih razmer v Evropi dejal Le Maire. »V tem kontekstu je glavna prednostna naloga 27 držav članic boj proti inflaciji,« je še povedal francoski minister, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Finančni ministri, med njimi slovenski minister Andrej Šircelj, ki opravlja tekoče posle, so govorili o najboljšem odzivu na visoko inflacijo. Vsi so se po besedah Le Maira strinjali, da mora biti odziv sestavljen iz takojšnjega in dolgoročnejšega odgovora. Takojšnji obsega pomoč gospodinjstvom, ki so v največjih težavah zaradi porasta cen plina, elektrike, goriva in tudi hrane, je pojasnil. Ukrepi pa morajo biti ciljni in začasni, so se še strinjali ministri. Pri tem je Le Maire pozdravil odločitev Evropske komisije, da podaljša odstopno klavzulo od evropskih proračunskih pravil, uvedeno ob začetku pandemije covida-19, do konca leta 2023.
Dombrovskis: Kriza v Ukrajini je pokazala potrebo po energetski neodvisnosti
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je glede podaljšanja odstopne klavzule poudaril, da to ne pomeni, da proračunska pravila ne obstajajo. Dolgoročni odgovor na visoko inflacijo pa je po besedah francoskega ministra vlaganje v brezogljično energijo. »Kriza v Ukrajini je pokazala potrebo po energetski neodvisnosti«, je poudaril.
Ministri so se danes strinjali tudi, da je treba Ukrajini zagotoviti obsežno podporo, tudi finančno. Pozorno so preučili predlog Evropske komisije za makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov, je povedal Le Maire. Ministri so izrazili splošno podporo predlogu, ki ga bo komisija podrobneje predstavila v začetku junija. »Tehnične podrobnosti je treba še doreči,« je dejal francoski minister.
Globalni minimalni davek na prihodke podjetij naj bi sprejeli do 17. junija
Na dnevnem redu današnjega zasedanja je bil še predlog direktive, s katero bi na ravni EU implementirali globalni minimalni davek na prihodke podjetij. Predlogu direktive nasprotuje Poljska. Francoski minister je izrazil prepričanje, da bodo dogovor dosegli najkasneje 17. junija, ko bo potekalo zadnje zasedanje finančnih ministrov med francoskim predsedovanjem Svetu EU.
Med težavami, ki jih je treba rešiti, da bi Poljska podprla dogovor, je tudi njen nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, o katerem se s komisijo še pogaja. »Delo zaključujemo, ne morem reči povsem gotovo, a bi ga lahko zaključili v prihodnjih dneh ali enem tednu,« je dejal Dombrovskis.
Že v ponedeljek so se sestali tudi finančni ministri držav območja evra, ki so se strinjali, da bodo letos še ohranili nacionalne javnofinančne politike, ki so jih v pomoč gospodarstvu uvedli ob pandemiji covida-19. Na ta način se bodo namreč države lažje soočale z gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini. Prihodnje leto pa se bodo postopno usmerile v začasne in ciljne ukrepe.
Razpravljali so tudi o dokončanju bančne unije. V razpravi so se pokazale precejšnje razlike v stališčih, dogovor pa naj bi dosegli junija, ko bo potekal vrh evroskupine.
