Prva neuradna informacija se je pojavila v ponedeljek zvečer na twitterju. Uporabnik z imenom Amarok Subalpine, dobroimenski optimizator, je zapisal: »Danes zvečer, 23. maja 2022, je bil potrjen prvi primer opičjih koz v Republiki Sloveniji. Obolela oseba je prispela s Kanarskih otokov, epidemiologi so že na delu, a imajo (imamo, vsi) problem: obravnavajo lahko le družino obolele osebe, skupine turistov s Kanarcev pa ne, ker opičje koze niso v področnem zakonu. Hvala Vlada Republike Slovenije v odhodu, zlati ste.«

Oboleli je v ponedeljek popoldne obiskal osebnega zdravnika. Pomoč je poiskal zaradi lezij v genitalnem in analnem območju ter zaradi slabega počutja in povečanih bezgavk. Zdravnik je pravilno posumil na opičje koze. Poklical je v laboratorij na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Še enkrat nas je prosil za natančna navodila, kako dobro odvzeti vzorec,« je povedala vodja laboratorija Tatjana Avšič-Županc. Ko so v laboratoriju prejeli vzorec, so nemudoma izvedli diagnostiko s tremi PCR-testi. Rezultat je bil pozitiven. Natančna genetska analiza vzorca je zatem pokazala, da gre za zahodnoafriško različico virusa, ki ima klinično blažji potek in nižjo smrtnost.

»Tudi v Sloveniji smo potrdili prvi primer osebe, okužene z virusom opičjih koz,« je danes dopoldne sporočil Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Potrdil je informacijo, da je bil okuženi na Kanarskih otokih in da je simptome razvil po vrnitvi v Slovenijo. 

Po njegovih besedah se je epidemiološka služba že lotila poizvedovanja, s kom je bil okuženi v testnem fizičnem stiku. V prihodnjih dneh Fafangel pričakuje še več uvoženih primerov. »Sedaj moramo biti pripravljeni,« poudarja Fafangel. »Zdaj ustavljamo prenos opičjih koz, v številnih afriških državah so to vedno uspeli narediti. Pričakujemo, da bo to uspelo tudi nam v Evropi, in sicer z dobrim ozaveščanjem o načinu prenosa in o tveganih stikih. In da to ne bo kažipot v novo epidemijo.« 

Tesni stiki naj se opazujejo tri tedne

Obolelemu moškemu NIJZ ni odredil izolacije. Pri opičjih kozah namreč izolacija ni obvezna. Prav tako ni obvezna karantena za tiste, ki so bili v tesnem stiku z okuženim. »Te osebe se lahko prosto gibljejo, spremljajo pa naj svoje zdravstveno stanje,« pravi epidemiolog. Ob pojavu simptomov opičjih koz naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč in oskrbo. 

Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Bolezen se sprva kaže s simptomi, ki so podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. »Pozneje se pojavijo še izpuščaji, ki spominjajo na norice, vendar so kožne spremembe bistveno večje. Iz madežev nastanejo mehurčki, ki počijo. Na rani nastane krasta in ko odpade, oseba ni več kužna,« je razložila Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Inkubacijska doba bolezni je običajno šest do 16 dni, lahko tudi do 21 dni. Posledica prebolele bolezni utegnejo biti brazgotine, redko slepota. Hospitalizacija praviloma ni potrebna. Težji potek bolezen je verjetnejši pri mladih otrocih, nosečnicah in osebah z oslabelim imunskih sistemom. 

Za prenos opičjih koz je potreben tesen (fizični) stik s kužno osebo ali s predmeti, s katerimi je bil okuženi v tesnem stiku, denimo s posteljnino. Kapljičen prenos je možen, a bistveno manj verjeten. Fafangel ni želel razkriti, s koliko osebami je bil okuženi v tesnem stiku. Tega podatka NIJZ pravzaprav nima. »Oseba se bo odločila, ali bo samostojno obvestila tiste, s katerimi je bila v tesnem stiku, kar je povsem sprejemljivo. Ali pa bo obvestila epidemiološko službo, ki bo pomagala pri iskanju stikov,« je povedal. 

Vlada bo spremenila zakon o nalezljivih boleznih

Grožnja za zdravje splošne populacije je relativno nizka, je pa pomembno, da prekinemo prenos okužb, je poudarila Mojca Gobec, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje. Strokovne službe ministrstva so že pripravile ustrezno gradivo, na podlagi katerega se bo opičje koze uvrstilo na seznam poklicnih bolezni po zakonu o nalezljivih boleznih. Vlada naj bi že v kratkem sprejela ustrezen sklep. »Predvidena sprememba zakona bo omogočila inštitutu, da bo neposredno seznanjen s pojavom te bolezni in bo lahko usmerjal ustrezno ukrepanje,« je razložil Fafangel.

Kanarski otok Gran Canaria velja za glavno špansko žarišče izbruha opičjih koz. Španske zdravstvene oblasti sumijo, da je vir okužbe proslava »Maspalomas Pride«, je poročal časnik El País. Pomemben dogodek LGBTQ+ skupnosti je potekal med 5. in 15. majem, udeležilo se ga je približno 80.000 ljudi. 

Epidemiološke preiskave so razkrile, da se je dogodka udeležilo več oseb iz Madrida, pri katerih so kasneje potrdili okužbo, tam sta bila tudi najmanj dva okužena Italijana. Ali se je proslave udeležil tudi Slovenec, ni znano. V aktualnem izbruhu opičjih koz je bila okužba potrjena pri najmanj 178 osebah v 19 državah sveta. Po besedah Andree Ammon, direktorice Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC), pri vseh dosedanjih potrjenih primerih beležijo blage simptome. 

Belgija je uvedla obvezno izolacijo okuženih

Svetovna zdravstvena organizacija poziva k nujnim ukrepam za preprečevanje nadaljnjega širjenja opičjih koz, ključno je tudi osveščanje prebivalstva o tem virusu. Poleg tega bi bilo treba primere celovito identificirati, okužene izolirati in izslediti poti prenosa okužbe. Belgija je prva evropska država, ki je že uzakonila obvezno 21-dnevno izolacijo za osebe, ki so potrjeno okužene s to boleznijo. Osebe, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo, ne morajo iti v karanteno, morajo pa pozorno spremljati svoje zdravstveno stanje. 

Enaindvajsetdnevno karanteno osebe v testnem stiku z okuženo osebo priporoča tudi Zdravstvena agencija Združenega kraljestva UKHSA. Priporoča jim tudi cepljenje proti črnim kozam, ki zaščiti pred okužbo z opičjimi kozami. »Cepljenje oseb v tesnem stiku z okuženim bi bil preuranjen ukrep,« je prepričan Fafagnel. Kvečjemu bi bilo smiselno cepljenje zaposlenih v laboratorijih, ki rokujejo z vzorci. V Sloveniji takšnega cepiva proti črnim in opičjim kozam ta čas ni na voljo. »Potekajo intenzivni pogovori za nabavo cepiva,« je razkrila Tatjana Lejko Zupanc. Po njenih besedah v Sloveniji ta čas nimamo niti protivirusnega zdravila, ki je registrirano za zdravljenje opičjih koz. »V rezervi imamo drugo protivirusno zdravilo,« je povedala. 

Richard Pebody, vodja skupine za patogene pri WHO Europe, je v pogovoru z agencijo Reuters dejal, da obsežna cepilna kampanja proti opičjim kozam ta čas ni potrebna. Najpomembnejši ukrepi za boj proti izbruhu sta sledenje stikom in izolacija okuženih, je dodal.

Tveganje stigmatizacije gejev in biseksualcev

V aktualnem izbruhu opičjih koz bolezen pogosto – a ne izključno – prizadene moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Strokovnjaki in strokovnjakinja zato svarijo pred stigmatizacijo in diskriminacijo gejev in biseksualcev. Kdor se ob obisku pri zdravniku boji žalitev in sodb, morda raje sploh ne gre na pregled, je opozoril ameriški CDC. »Osebe lahko prosto govorijo s svojim izbranim zdravnikom, tisti, ki so bili v tesnem stiku, ne bodo stigmatizirane, saj karantena ni obvezna,« je prepričan Fafangel.

Prenos opičjih koz s človeka na človeka je doslej veljal za malo verjeten. Naraščajoče število primerov pri strokovnjakih povzroča zaskrbljenost, da je virus spremenil svoje lastnosti. »Trenutni izbruh kaže na spremembo prenosa s človeka na človeka,« je v četrtek na Twitterju zapisal Leif Erik Sander, vodja klinike za nalezljive bolezni pri berlinski Charité. Na možnost spolnega prenosa opičjih koz so sicer že leta 2017 opozorili nigerijski strokovnjaki. Genitalne razjede so namreč odkrili pri več bolnikih. Fernando Simón, strokovnjak španskega ministrstva za zdravje, je za revijo Science povedal, da za zdaj niso pridobili dokazov, da bi se virus lahko prenašal s semenom. Večja je verjetnost, da se okužba širi z dotikanjem izpuščajev na koži bolne osebe.

Andy Seale, svetovalec WHO pri programih v zvezi s spolno prenosljivimi boleznim, je poudaril, da četudi lahko pride do okužbe s spolnim odnosom, opičje koze niso spolno prenosljiva bolezen. »To ni bolezen gejev,« je poudaril Seale, ki je to statistiko pripisal dejstvu, da gre za del populacije, ki je zelo proaktiven pri odzivanju na nenavadne simptome.

Okuženi naj se ne dotikajo hišnih ljubljenčkov

»Večina trenutnih primerov je imela blage simptome bolezni, za širšo populacijo pa je verjetnost širjenja zelo majhna,« je povedala Andrea Ammon, direktorica ECDC. »Vendar se verjetnost nadaljnjega širjenja virusa prek tesnega stika, na primer med spolnimi aktivnostmi med osebami z več spolnimi partnerji, šteje za visoko.«

Opičje koze so endemične v enajstih afriških državah. Če bi se virus prenesel s človeka na živali in bi se virus nato razširil med živalsko populacijo, obstaja tveganje, da bi bolezen postala endemična v Evropi, je še opozoril ECDC. »Okuženim osebam priporočamo, da ostanejo doma tri tedne. Odsvetujemo jim stike z ogroženimi ljudmi in s hišnimi ljubljenčki, še posebej glodavci, ki bi se lahko okužili in bi teoretično predstavljali rezervoar nadaljnjega širjenja,« je izpostavila tudi Tatjana Lejko Zupanc. 

Države bi morale posodobiti svoje mehanizme za sledenje stikov, diagnostične zmogljivosti za ortopoksviruse in pregledati razpoložljivost cepiv proti črnim kozam, protivirusnih zdravil in osebne zaščitne opreme za zdravstvene delavce,« je v ponedeljek sporočil ECDC.

opičje koze NIJZ Mario Fafangel Tatjana Lejko Zupanc zakon o nalezljivih boleznih izpostavljamo