Globalna politična in gospodarska smetana napoveduje težke čase za ves svet. Prihajajo inflacija z nižjimi realnimi plačami, negotova oskrba s hrano, visoke cene energentov, vprašljiva vzdržnost državnih dolgov – vse to v času, ko bi morali okrevati po pandemiji covida-19, pa so namesto tega tu novi šoki z vojno v Ukrajini na čelu. Tako piše v poročilu o ekonomskih obetih, ki so ga objavili ob vsakoletnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu. Poročilo se začne z besedno zvezo: »Popolna nevihta.«
Forum se je začel v nedeljo s sprejemom, včeraj pa s prvimi vsebinskimi razpravami. »V žitnici sveta (Ukrajini) so zdaj najdaljše vrste za kruh,« je krizo s prehrano ponazoril izvršni direktor Svetovnega programa za hrano David Beasley, rekoč da svetu grozi največja humanitarna katastrofa po drugi svetovni vojni in da že zdaj jemljemo hrano lačnim, da bi jo dali stradajočim.
Forum z govorci od Billa Gatesa in župana Kijeva do voditeljev Nata, EU in nogometne zveze Fifa poteka pod naslovom Zgodovina na prelomnici. Klaus Schwab, ustanovitelj foruma, ki mu nekateri kritiki pripisujejo ambicije upravljanja sveta, pravi, da je letošnje zasedanje najpomembnejše v njegovi petdesetletni zgodovini. Nemški inženir in ekonomist pravi, da so politične, gospodarske in družbene okoliščine takšne, kot jih v tem času še ni bilo, poleg vojne v Ukrajini, pandemije in gospodarskih izzivov pa je izpostavil še vprašanje podnebja, kjer da je za spremembo toka dogodkov človeštvu ostalo le še nekaj let.
Rubelj najmočnejši od začetka vojne
Uvodna glavna tema pa je bila Ukrajina, saj je forum po videopovezavi nagovoril predsednik Volodimir Zelenski. Zavzel se je za »maksimalne sankcije« proti Rusiji s popolnim embargom na nafto in sploh na trgovino ter za popolno izključitev ruskih bank iz globalnega sistema. Rubelj medtem dosega rekordne vrednosti in je glede na dolar pridobil trideset odstotkov vrednosti od začetka vojne, in sicer zaradi ekonomskih ukrepov oblasti in očitno tudi zaradi tujih podjetij, ki upoštevajo zahteve Moskve po plačevanju energentov v ruski valuti, je poročal Bloomberg.
V Kijevu so medtem v odmevnem prvem tovrstnem procesu na dosmrtno ječo obsodili 21-letnega ruskega vojaka, ki je bil spoznan za krivega uboja 62-letnega neoboroženega civilista. Ukrajinska generalna tožilka je v Davosu dejala, da so začeli procese še proti 48 ruskim vojakom. Proruski separatistični voditelji v Donecku pa pravijo, da bodo sodili ukrajinskim vojakom, ki so se predali v jeklarni Azovstal v Mariupolju.
Premlevanje italijanskega predloga
Najhujši boji v Ukrajini zdaj potekajo za mesto Severodoneck v regiji Lugansk. Mesto nadzirajo ukrajinske sile, če ga ruska vojska osvoji, pa bo nadzirala praktično vso regijo Lugansk, kar je vsaj po javnih izjavah Kremlja sodeč zdaj eden dveh osrednjih ciljev vojne; drugi je popolno zavzetje regije Doneck, kjer ukrajinska vojska nadzira več ozemlja. Po ocenah mislišča Institut za študij vojne bo ruska vojska poskusila obkoliti ukrajinske sile v Severodonecku, kjer se potem bojijo podobne usode, kot jo je doživel Mariupolj.
V Rusiji medtem preučujejo mirovni načrt, ki ga je pripravila Italija. Članicam G7 in OZN ga je poslal zunanji minister Luigi Di Maio. Prva točka načrta je prekinitev ognja in demilitarizacija frontnih črt, druga je ukrajinska nevtralnost ob varnostnih poroštvih tretjih držav, o čemer bi govorili na mirovni konferenci, tretja je dvostranski sporazum Ukrajine in Rusije o statusu Krima in Donbasa, ki bi imela skoraj popolno avtonomijo, a bi bila del Ukrajine, četrta pa mednarodni dogovor z Rusijo, ki bi postopno umaknila vojake iz Ukrajine, mednarodna skupnost pa sankcije, je poročal Wall Street Journal.
