To, da je politika dolžnost javne uporabe uma, je neka definicija politike, ki jo lahko vse stranke pod ustavnim lokom sprejmejo. Če sem malce ciničen, osem let sem preživel večino časa z napol izključenimi možgani, saj bi me drugače pobralo. Slovenski parlamentarizem ni umna argumentacija, ampak nabijanje vaši proti našim. Sedem osmin časa gre za očitanje, kdo pred petnajstimi leti ni česa naredil. Po navadi so to vaši in ne naši. Jaz bi v tem času štel parlamentarce, ki to počnejo, in jim temu primerno znižal plačo. Mišljenje v politiki zahteva čas. Mišljenje ni tipkanje na twitterju. Ne le v slovenskem, tudi v drugih parlamentih imajo težavo, da je le 10 do 20 odstotkov ljudi, ki parlamentarizem resno delamo oziroma smo ga delali. Sam nisem enkrat pritisnil na tipko, ne da bi vedel, za kaj gre. Seveda včasih nisem mogel vsega prebrati in pokrivati, ampak sem se pozanimal pri kolegih. Verjetno sem tudi naredil kako napako v osmih letih. V tem pogledu sem perfekcionist in mislim, da bi vsi v politiki morali biti perfekcionisti, pa smo vesolje od tega.
Nepreslišano: Franc Trček
Mi se že trideset let hočemo iti državo, ampak za to bi morali vzgajati politike in državnike. Potrebujemo zahtevnost in profesionalnost. Potrebujemo ljudi, ki so dovolj blesavi v afirmativnem smislu, da se bodo to šli. To se je takrat zgodilo meni, potem pa sem se jaz zgodil slovenski politiki. Zdaj mi je pač Maribor dal focn, Duplek pa je rekel, da je Kaloh v redu. Jebiga, s tem moramo živeti.
Franc Trček