»Mi smo vedno pripravljeni sodelovati za skupno dobro Slovenije,« je leporečil največji poraženec, v resnici pa je to pomenilo zaviranje nastanka in dela nove vlade, sejanje strahu in razdora. Pričakovano, saj drugače ne znajo razmišljati in delovati. (Prvi hip sem celo nespametno upala, da ga ni med izvoljenimi predstavniki ljudstva, nisem ga našla na skupinski sliki, pa je odsotnost samo potrdila njegovo običajno vedenje – odsotnost v parlamentu, že desetletja sesanja davkoplačevalskega denarja in pripisovanje slednjega nevladnikom.)
Kot veste, sta SDS in NSi takoj priskočili na »pomoč«, vložili cel kup svojih zakonov, da jih Golobu ne bo treba, in mu (SDS) s predlogi za posvetovalne referendume »dali čas«, da razmisli o ministrstvih in ministrskih kandidatih. Janšisti napadajo direktno, Toninovi zahrbtno in hinavsko. Delajo se lepe, da ima vsaka vlada pravico, da zastavi po svoje, da niso prispevali podpisa za referendum, hkrati pa – še vedno se tudi kar naprej hvalijo in se ponujajo za sodelovanje – grozijo in diskreditirajo. Zlasti Levico, ki bi jo najraje prepovedali. Navajam del zapisa razprave (iz evidence zapisa seje DZ) njihove poslanke, ki »pojasnjuje« nastanek novih ministrstev: »Smo zaznali, da je pa prišlo do nekaj težav, verjetno tudi pri usklajevanju z nadvladno stranko, to je Levica, ker pač smo navajeni, da je Levica vedno nadvladna, tako da lahko rečem, da je to nadvladna stranka. In verjetno bodoči mandatar, katerega izkušnje, poznavanje, menedžiranje, upravljanje in tudi prepoznavanje dobrih kadrov, verjetno je to razbral tudi pri pogovoru s koordinatorjem Levice. In verjamem, da če se je v začetku govorilo, da bo koordinator Levice bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se je v teh pogovorih dejansko, lahko rečem mogoče celo slabo odnesel, slabo izkazal, zato je potem bodoči mandatar, predsednik največje stranke v državnem zboru, vladne stranke se odločil, da mu vendarle nekaj da in je ustanovil ministrstvo za solidarno prihodnost. Zato ker verjetno razen bralnih vaj, katerih smo bili priča Levice na odboru za delo, družino in socialne zadeve, kaj več od tega ni, in to je verjetno tudi razbral dr. Robert Golob iz pogovorov.« Kaj porečejo zdaj, ko se bo vlada sestavila po obstoječem zakonu in bo Mesec minister za delo?
Ustavni pravnik Igor Kavčič sicer meni, da bi bilo zaradi procedur z ministri bolje počakati, a to pomeni, da bi Janša vladal in razdiral še toliko dlje časa, pa je vsak dodatni dan katastrofa. Že samo proceduralno zavlačevanje pri SD in Levici, da bi dobili zeleno luč za vstop v vlado, je odveč.
Slovenija je že do zdaj imela preveč ministrstev, Golob je njihovo število še povečal za tri, ki so, tako pravi, najpomembnejša za koalicijski program in ki jih je že prej napovedal. Opozicija grozi s stroški, nič pa je ne skrbi, ko še ob zadnjih vzdihljajih podarijo orožje in na veliko delijo denar. Tudi Madžarom, da bo Lendava prej njihova. Ali so Golobove obljube iluzorne, ali nas zavaja, ali je med kandidati premalo strokovnjakov, ki smo jih pričakovali, bomo spoznali, ko bo vladal. Pa nima še niti možnosti, niti miru. Če kdo samo omeni, da bodo morali nesramno bogati, ki do premoženja niso prišli z delom in odrekanjem, nameniti nekaj več za solidarnost, je že ogenj v strehi. Izgubili so vso empatijo ali pa je sploh niso imeli. Še zlasti ne razumem krščanskih (!) demokratov.
Ne bi me več presenetilo, če bi »domoljubi« predlagali še referendum o zamenjavi neljubega ljudstva. Zadovoljni bodo le, ko bo država samo njihova, večina državljanov pa lustriranih. Vili Kovačič že gotovo pripravlja osnutek za US, če pobuda ne bi uspela.
Polona Jamnik, Bled
