Upam, da si bo politika s premikom bolj v levo liberalno smer prizadevala, da se bo to spremenilo, to je v svojem prvem nastopu poudarila tudi nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, prva ženska na tem položaju v naši 30-letni zgodovini. K temu utegne prispevati tudi visok delež izvoljenih poslank. Spremembe se ne morejo zgoditi čez noč, a obeti so dobri. Poseben problem so tudi družbena omrežja, kjer je za krinko anonimnosti postalo sprejemljivo izražati najnižje strasti. Seveda se da ukrepati – z brisanjem neprimernih zapisov, s protesti, spoštovanjem etičnega kodeksa v novinarstvu, obsodbami. V končni fazi pa je treba ozavestiti, da si tega kot družba v 21. stoletju nikakor ne moremo več dovoliti!
Nepreslišano: Milica Antić Gaber, sociologinja, Filozofska fakulteta UL
Prvo, kar bi pričakovala od vseh v politiki, je dvig kulture komuniciranja. Mislim, da se je začelo z znižanjem kulture javnega dialoga prav v državnem zboru – od »pregledovanja mednožja« pa vse do seksističnih izjav predsednika države. Podobno se je dogajalo tudi v lokalni politiki in se preneslo v druge družbene sfere. Kje so meje sprejemljivega? Če si neprimerne izjave in seksistične izpade privošči predsednik države, predsednik vlade ali pomemben politik, se ne gre čuditi, če se kaj neprimernega izjavi tudi kje v medijih, v javnem nastopu kulturnika, na hodniku fakultete ali na sestanku v kakem delovnem kolektivu. Tak pristop se iz javnih medijev in politike nekontrolirano širi tudi v druge sfere, zato se tak diskurz normalizira.