»Pojavljajo se zaskrbljujoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam,« je Duda po poročanju Reutersa dejal o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. »Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti ... nič o vas brez vas,« je dejal.
Poudaril je tudi, da nihče ne more uničiti poljsko-ukrajinske enotnosti, dodaja dpa.
Govoru, ki ga je ukrajinski poslanec Oleksij Hontšarenko danes v živo prenašal na spletnem družbenem omrežju Facebook, je prisluhnil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Duda je solidarnostni obisk v Ukrajini presenetljivo napovedal danes ponoči. Med drugim se poljski predsednik zavzema za to, da bi EU Ukrajini čim prej priznala status kandidatke za članstvo v uniji. Kasneje se bo Duda tudi srečal z Zelenskim.
Zelenski zahteva ostrejše sankcije
Na Poljsko se je od začetka ruske vojne v Ukrajini 24. februarja zateklo skoraj 3,5 milijona ukrajinskih beguncev. Poljska je tako ponudila zatočišče daleč največjemu del od skupno okrog 6,5 milijona beguncev, ki so zapustili od vojne prizadeto državo.
Zelenski je v nočnem videonagovoru znova terjal ostrejše sankcije proti Rusiji, o čemer se je, kot je dejal, med drugim pogovarjal z italijanskim premierjem Mariom Draghijem.
Ruske sile morajo zapustiti Ukrajino
Glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je v soboto zvečer opozoril na nekatere »zelo čudne« pozive Zahoda, ki se zavzemajo za takojšnje premirje, ki bi pomenilo ohranitev ruskih sil na ozemljih, ki so jih okupirale za jugu in vzhodu Ukrajine.
»Ruske sile morajo zapustiti državo in šele potem je mogoč začetek mirovnega procesa,« je dejal. Če bodo ruske sile ostale na ukrajinskem ozemlju, jim bo to po oceni Podoljaka le omogočilo dodaten čas za pripravo nove ofenzive, ki bo še obsežnejša in bolj krvava.
V Ukrajini so sicer danes za 90 dni podaljšali konec februarja razglašeno vojno stanje. Prav tako je parlament izglasoval podaljšanje splošne mobilizacije do 23. avgusta.
Ciljajo vojaške centre in zaloge streliva
Po navedbah BBC ruske sile danes iz zraka in kopna srdito napadajo ukrajinske cilje na vzhodu in jugu države. Ciljajo zlasti komunikacijske in vojaške centre ter zaloge streliva, je navedlo rusko obrambno ministrstvo.
V zračnih napadih naj bi tako Rusija zadela tri komunikacijske centre, 13 območij z nameščenimi ukrajinskimi silami in vojaško opremo ter štiri skladišča streliva v regiji Donbas. V južni regiji Mikolajev pa naj bi ruske sile zadele mobilni sistem proti dronom.
Ukrajinska stran poroča o nadaljnjih silovitih napadih na vzhodno mesto Severodoneck, in sicer iz štirih različnih koncev, je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Zaenkrat so bili poskusi neuspešni, a se obstreljevanje nadaljuje.
Na območju tega mesta, ki za Rusijo trenutno ostaja ena glavnih taktičnih prioritet, naj bi Moskva na bojišče po navedbah britanskega ministrstva za obrambo poslala tudi svoje tanke BMP-T Terminator.
O civilnih žrtvah medtem poročajo iz regije Zaporožje, kjer so ruske sile po navedbah regionalnih oblasti sredi noči bombardirale vas. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se obstreljevanje nadaljuje tudi v Harkivu na severu Ukrajine.
Po padcu Mariupolja okrepljeni napadi
Ukrajinska vojska je v svojem rednem nočnem poročilu zapisala, da so v soboto v Donecku in Lugansku odbile kar 11 napadov ruskih sil ter uničile pet ruskih tankov, štiri topniške sisteme in brezpilotni letalnik. Rusija medtem ob celotni frontni črti namešča bojna letala, raketomete in tanke, so še dodali.
Po poročanju ameriškega CNN-a so ruske rakete v petek v kraju Lozova v regiji Harkiv poškodovale več kot tisoč stanovanjskih stavb in enajst izobraževalnih inštitucij. »Številke so neverjetne. Poškodovanih je enajst izobraževalnih inštitucij, med njimi pet šol. Še vedno pa ne vemo, v kolikšni meri sta bili poškodovani bolnišnica in klinika. Povsem uničena je tudi naša palača kulture,« je pojasnil župan Lozova Sergej Zelenski. Med drugim so škodo utrpele različne višje šole, delavnice in študentski dom. V napadih je bilo sedem ranjenih, vključno z enajstletnim otrokom.
Bodo zajete zamenjali za Putinovega prijatelja?
Rusija naj bi sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij razmišljala o možnosti, da zajete vojake iz Azovstala zamenja za Viktorja Medvedčuka, prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v soboto razkril eden od ruskih pogajalcev z Ukrajino. »Preučili bomo to vprašanje,« je v soboto dejal Leonid Slucki in dodal, da je odločitev v rokah »za to pristojnih v Moskvi«.
Proruski politik in eden najbogatejših ukrajinskih poslovnežev Medvedčuk je po ruski invaziji pobegnil iz hišnega pripora, aretirali pa so ga sredi aprila na zahodu Ukrajine.