V začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanje zainteresirana in bi lahko z njimi že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
A dogovori o tem so propadli, to pa je velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize, navaja portal. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To sedaj lahko stori prek posrednika, kar pa bi plin močno podražilo.
Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo.
V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.
Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji. Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar.
Prav ta teden se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil katarski emir. Po pisanju portala naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejšo sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij. Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.
Pogovori glede dobav plina s Krka po Vrtovčevih informacijah še potekajo
Pogovori med slovenskim dobaviteljem in hrvaško družbo Prvo plinarsko društvo (PPD), ki je premagala veletrgovca Geoplin na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti na LNG-terminalu na Krku, še potekajo, pa je danes povedal Vrtovec. Država po njegovih besedah odpira vrata, konkretni posli pa so naloga dobaviteljev.
Vrtovec je danes v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je bil razpis za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina na Krku objavljen pred mesecem dni in da so o tem, da je bil na njem izbran PPD, že pred časom poročali hrvaški mediji. S tem so bili seznanjeni tudi na ministrstvu in kot pravi minister, si ni mislil, da je to tako velika zgodba, kot se kaže danes na podlagi poročanja medijev.
S hrvaško stranjo so se aprila in pozneje po njegovih besedah pogovarjali, da bi odprli vrata in poti dobaviteljem. Takrat so, kot pravi, dobili informacijo, da Hrvaška dodatnih količin zase ne potrebuje, kapacitete za pretok na Madžarsko pa da so zapolnjene. Dobili so tako signal, da je Slovenija v močnem položaju, imela bi tudi najlažjo transportno pot.
A dogovarjanje o končnih poslih ni naloga države, opozarja Vrtovec, gre za popolnoma komercialen interes. Slovenski dobavitelji, ne le državni Geoplin, se lahko pogovarjajo s PPD. Po njegovih informacijah se eden od dobaviteljev pogovarja, nima pa minister informacij, ali je že kaj dogovorjeno.
Kot pravi, teh podatkov ne more imeti, prav tako ne informacij o cenah, ki so na mizi. Povedal je, da so se med obiskom na Krku s tedanjim hrvaškim kolegom Tomislavom Ćorićem pogovarjali o prostih kapacitetah in različnih možnostih dobav, lahko tudi prek posrednikov. Zavedali naj bi se tudi, da ni nujno, da bo Geoplin ali kak drug slovenski dobavitelj izbran na razpisu. Ali bo na koncu posel sklenjen in ali bo to cenovno ugodno za slovenske odjemalce, ne more reči. »Gre za komercialen interes in država dobavitelja, tudi če je v državni lasti, ne more v nekaj prisiliti,« pojasnjuje.
Na vprašanje, ali je bil neuspeh Geoplina na razpisu morda politična odločitev v luči razpleta volitev, je odgovoril, da bo ne glede na to, kaj kdo na drugi strani meje misli, sam do konca službovanja deloval v korist Slovenije in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina. Naloga države je, da odpira vrata, in to je do zdaj uspešno počela, je prepričan.
Vrtovec: Odpirajo se druge priložnosti
Razplet na Krku se mu sicer niti ne zdi posebej dramatična zgodba, zlasti v luči tega, da je bil ta teden na obisku v Sloveniji katarski emir z delegacijo in da se odpirajo priložnosti za dobavo plina prek LNG-terminala v Rovigu blizu Benetk. Terminal, ki je v lasti ameriškega velikana ExxonMobil in Katarja, je zelo blizu meje, plinovod do dovolj zmogljive kompresorske postaje v Šempetru pri Gorici je vzpostavljen. »Slovenski dobavitelji se lahko tako pogovarjajo tudi o dobavi katarskega plina preko tega terminala,« pravi minister. Glede količin, ki bi jih lahko dobili od tam, natančnih podatkov nima, a po razpoložljivih informacijah bi šlo lahko prav tako za okoli 300 milijonov kubičnih metrov.
Za morebitne pogovore o drugih alternativnih virih Vrtovec ne ve. Je pa spomnil, da je bil zunanji minister Anže Logar pred časom v Alžiriji na pogovorih o vnovični vzpostavitvi dobav alžirskega plina prek Italije. O trenutnih možnostih in izzivih ter opravljenem delu pri iskanju alternativnih virov oskrbe s plinom je odhajajoči minister sicer že govoril s svojim naslednikom na ministrskem mestu Bojanom Kumrom.
Na krajši rok pa Vrtovca veseli, da se evropska skladišča plina polnijo z največjo hitrostjo doslej. To po njegovi oceni zagotavlja, da bomo do pozne jeseni lahko prešli normalno in brez redukcij. Omenil je tudi marca sklenjeni sporazum o solidarnostni izmenjavi plina z Italijo, v rednih pogovorih so tudi z Avstrijo, iz katere Slovenija prek vozlišča Baumgarten dobi največ ruskega plina. Vrtovec je tako še naprej trdno prepričan, da se znotraj energetske unije za oskrbo s plinom ni treba bati in da bo EU to zmogla. Naloga ne bo lahka, tudi ko gre za ceno plina iz alternativnih virov.
Podatkov o cenah alternativnih dobav nima, pravi, saj se države ne pogajajo o ceni, temveč deluje prosti trg. Je pa opozoril, da je plin prek LNG-terminalov zaradi različnih dejavnikov dražji, povpraševanje po plinu iz drugih virov pa da je v trenutnih razmerah zelo veliko. Zato si ne upa napovedati, kakšne bodo cene. »Rad bi videl junaka, ki si jo upa napovedati za 10 dni vnaprej,« poudarja.
Se je pa treba ob tem po njegovem prepričanju vprašati, kakšna je na drugi strani cena človeških življenj v Ukrajini. Njegovo lastno mnenje in mnenje kolegov v EU je, da je diverzifikacija eden od glavnih ukrepov za zaustavitev ruske agresije. Vrtovec upa, da evropska solidarnost v tej zgodbi ne bo na preizkušnji, mora pa vsaka država poskrbeti za diverzifikacijo in zanesljivo dobavo. Kot krovno varovalko je omenil še napovedani ukrep Evropske komisije o skupnih dobavah plina. Če bi do tega prišlo, bi bilo za Slovenijo, ki nima skladišč in terminalov, veliko lažje, je prepričan.
Geoplin: Prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od pridobitve zmogljivosti na Krku
V Geoplinupa so danes poudarili, da energetska stabilnost v Sloveniji nikakor nu odvisna od kapacitet na Krku. Kot so navedli, neuspešno potegovanje na razpisu ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.
Pojasnili so tudi, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne pa za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.
V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. »Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami,« so ponovili.
Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu v luči ukrepanja EU zaradi ruskega napada na Ukrajino v Geoplinu pravijo, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. »Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce,« navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.
Na navedbe portala Necenzurirano, da je po neuspehu na Krku zdaj med alternativami v igri morski LNG-terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk v Italiji, so v Geoplinu odgovorili, da gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med njihovo družbo in potencialnimi dobavitelji, zato podrobnosti zaenkrat ne morejo razkriti.
Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so v Geoplinu odgovorili, da so se glede na izdani odlok »z ruski partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU"«.
Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
