Ali so drevesa še kaj drugega, nam gozd pomeni še kaj? Tu vedno trčimo na dva povsem nasprotna pogleda na tematiko. Podobno kot pri medvedih, mokriščih in še čem. Kdor ima na svojem posestvu mokrišče, se mu zdi to jalovo, nekoristno zemljišče in bi ga rad spremenil v polje. Medvedi so za živinorejce moteči element. Gozd je za lastnika vir dohodka. In danes skušamo iz svoje dejavnosti iztržiti čim več, biti čim bolj produktivni. Torej zasuti mokrišča, postreliti medvede in volkove. Pri gozdu je podobno – počistiti je treba vsa sušeča se drevesa, ker »niso za rabo«, po gozdu se lomasti brez vsake mere, po sečnji so tla marsikje dobesedno opustošena … Bolj ko govorimo o napačnem odnosu do narave, od katere smo še kako odvisni, bolj grobo delamo z njo. In pri gozdu je podobno. Za ljudi, ki nimajo gozda, je gozd zatočišče pred hrupom, prahom, je območje miru in oddiha, stik z naravo, kjer lahko vidimo še marsikaj drugega kot drevesa. Kot so medvedi skoraj nedotakljivi, če živimo v mestih, kjer lahko gremo brezskrbno ponoči naokoli. In mokrišča vidimo kot naravne zadrževalnike in prečiščevalce vode, ki nam bodo morda lahko vsaj nekoliko omilili suše ob spreminjanju podnebja.

Kako uskladiti ta dva pogleda v neko enoto, da ne bo prišlo do nasprotij? Najbrž težko, a če se tega ne lotimo, ne bomo vedeli niti tega, ali je možno ali ne. Mogoče bi lahko izhajali kar iz tistega groznega žleda, ki je pred leti marsikje povsem opustošil slovenske gozdove. Mislim, da ga ni bilo med nami, ki ne bi bil vsaj malo žalosten zaradi tega. Torej nam večini gozdovi nekaj pomenijo. Zato se spoštljivo obnašajmo do njih. Bodisi da gremo tja zaradi sprostitve ali pa v njem opravljamo gospodarsko dejavnost. Vsako drevo je vredno spoštovanja, marsikatero nas z lahkoto preživi.