Kot so spomnili v časniku Delo, je Raščan pred leti s specializiranim državnim tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde za zlorabo položaja in poslovno goljufijo ob prevzemu Dela Revij. Tožilstvo ga je bremenilo, da je prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel družbo, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, družbo oškodoval za več kot 34 milijonov evrov in jo spravil na kolena.
Ljubljansko okrožno sodišče mu je oktobra 2017 izreklo dogovorjeno kazen štirih let zapora, kar je potrdilo tudi višje sodišče. To pa je ugodilo pritožbi obrambe v delu sodbe, ki Raščanu nalaga plačilo 34 milijonov evrov premoženjske koristi, ker naj prvostopenjsko sodišče ne bi pravilno izračunalo zneska. Sodba o odvzemu koristi je bila sicer razveljavljena že dvakrat. Ali bo tretja odločitev prestala presojo višjega sodišča, bo jasno po končanih postopkih.
Raščan, ki kazen prestaja na odprtem oddelku zapora na Dobu, bo že čez nekaj mesecev izpuščen na prostost. Štiriletno zaporno kazen, izrečeno na ljubljanskem okrožnem sodišču, je namreč začel prestajati konec septembra 2018 in jo bo v celoti prestal septembra letos.
Ali se bo še kdaj vrnil v zapor, bo odvisno od izida dveh kazenskih postopkov na mariborskem okrožnem sodišču, kjer se zagovarja skupaj z Matjažem Kovačičem, nekdanjim vodilnim v takrat državni banki NKBM, ki je bila osrednji financer njegovih poslovnih potez. Sojenje se po opravljenih predobravnavnih narokih, na katerih so obdolženci zavrnili očitke, sicer še ni začelo, še piše Delo.
