Inflacija v Britaniji je aprila poskočila na devet odstotkov, kar je rekord zadnjih štirideset let, predvsem zaradi aprilske podražitve energentov za kar 54 odstotkov ter vse dražjega goriva in hrane. Zaradi splošne draginje na Otoku, ki jo konservativna vlada Borisa Johnsona pripisuje »pocovidnim šokom« in posledicam vojne v Ukrajini, ne pa tudi začetnemu razlogu, razvpitemu brexitu, ob katerem je obljubljala, da bo vse cenejše, si več kot dva milijona Otočanov v aprilu najmanj en dan ni moglo privoščiti niti enega obroka. Drugi so izpuščali najmanj en obrok na dan. Številni zmanjšujejo obroke.
7,3 milijona Otočanov (med njimi 2,6 milijona otrok) skrbi, ali bodo imeli dovolj denarja za hrano. »Za številkami o inflaciji in draginji so zgodbe obupancev,« pravi direktorica Urada za svetovanje državljanom Clare Moriarty. »Ljudje se umivajo v kuhinjskih koritih, ker si ne morejo privoščiti tople prhe, starši izpuščajo obroke, da bi nahranili otroke, invalidi si zaradi skokovitega naraščanja cen energentov ne morejo privoščiti uporabe zanje ključnih naprav.« Vsaj vreme je toplejše, saj so se mnogi pozimi morali odločati med ogrevanjem in hrano.
Cvetenje različnih bank
Neverjetno je in sramota, da se to dogaja v državi s petim največjim gospodarstvom na svetu, ki naj bi po Johnsonovih besedah cvetelo in imelo rekordno zaposlenost. Cvetijo predvsem najbolj znane banke, tiste z dragim denarjem (manj ko zaslužiš, višje so obresti za posojila in kreditne kartice), ker se Otočani vse bolj zadolžujejo, in tiste vse bolj znane, s podarjeno brezplačno hrano, ker milijonom Otočanov zmanjkuje denarja za živila.
Johnsonova vlada trdi, da dela vse, kar lahko, da bi pomagala najbolj ranljivim, opozicija pa trdi, da to ni res, da že dolgo tišči glavo v pesek in prepozno in premalo ukrepa. O tem sta se včeraj v parlamentu udarila Johnson in vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer, ki je dejal, da vlada daje prednost pretiranim dobičkom naftnih in plinskih družb, ne pa ljudem v težavah. Opozicija od vlade že dolgo zahteva uvedbo začasnega davka na dobiček naftnih in plinskih orjakov, ki se hvalijo, da imajo toliko denarja, da ne vedo, kaj bi z njim (v prvem četrtletju so dosegli rekordne dobičke), da bi ljudem pomagala pri zmanjševanju vse večje teže položnic. Johnson je Starmerju odgovoril, da je njegova vlada načelno proti zviševanju davkov. Vodja škotske nacionalne stranke SNP v parlamentu Ian Blackford je konservativno vlado obtožil, da najbolj kaznuje najrevnejše, ki jim ni treba videti najnovejše statistike o inflaciji in draginji, ker živijo z njo vsak dan.
Britanci premalo delajo?
Milijone Otočanov dodatno jezijo nekateri konservativni ministri in poslanci. Okoljski minister George Eustice je rojakom, ki jim zmanjkuje denarja že za hrano, pokroviteljsko svetoval, naj ne kupujejo dražjih živil znanih blagovnih znamk, ampak ista živila trgovskih znamk, ker so veliko cenejša. Očitno je slednja odkril šele zdaj, saj gredo veliko hitreje s polic kot živila znanih blagovnih znamk že veliko let.
Državna sekretarka Rachel Maclean je rojakom svetovala, naj se pred draginjo zaščitijo z dodatnimi urami dela ali tako, da si poiščejo bolje plačane službe. Požela je plaz ogorčenja, ker očitno misli, da jim zmanjkuje denarja, ker premalo delajo in ker se oklepajo slabo plačanih služb. Resnica je povsem drugačna. Velika večina služb je slabo plačanih, rast plač pa daleč zaostaja za inflacijo. Veliko Britancev ima zaradi draginje po dve, tri ali celo več služb. Delajo po 60 ur na teden, sedem dni v tednu, pa ne zaslužijo niti povprečne plače.
Po mnenju konservativnega poslanca Leeja Amdersona, ki je najbolj razkuril Britance, številnim primanjkuje denarja za hrano, ker ne znajo ravnati z denarjem in ker ne znajo kuhati. Po njegovem je mogoče obrok pripraviti že za 30 penijev, kar je okoli 35 centov. Ali ne kuha ali ne hodi v trgovino ali oboje. Johnson in njegovi ministri in mnogi poslanci ne dojamejo, kaj za večino Britancev pomeni 54-odstotna podražitev energentov (blizu 1200 evrov več na leto plačujejo zanje) ali iz meseca v mesec dražja hrana, ki se je samo v aprilu podražila za 5,9 odstotka (še letos naj bi se za dodatnih 10 odstotkov), in gorivo (za dizel so Otočani plačevali rekordnih 2,1 evra za liter, bencin pa je bil samo malo cenejši, 1,97 evra). Krize življenjskih stroškov, kot mediji označujejo splošno draginjo, tisti na vrhu ne občutijo.
