Max Seeck (Prevod Maja Lihtenvalner): Mreža zla (Didakta, 2022)
Finski pisatelj mlajše generacije je po letih dela v marketingu opozoril nase s kriminalko Hamurabijevi angeli, ki mu je prinesla mednarodno prepoznavnost in nagrado za najboljši kriminalni prvenec. Po njegovi drugi knjigi Lov na čarovnice ima tudi v tretji kriminalki glavno vlogo skrivnostna detektivka Jessica Niemi. Tokrat je na sledi morilcu, ki se spravlja na spletne vplivneže. Kot se za žanr severnjaške kriminalke spodobi, avtor temačno vzdušje stopnjuje vse do presenetljivega konca.
Manu Larcenet (Prevod Katja Šaponjić): BLAST – Samo piči (VigeVageKnjige, 2022)
V tretjem delu tetralogije Blast bralec spremlja kompleksno življenjsko zgodbo Polza Mancinija, nekdanjega pisatelja, ki je nekoč za trenutek doživel »blast«, epifanijo, po kateri ni nikoli več enak. V iskanju ponovnega razodetja pristane med brezdomci, kjer živi zunaj družbenih spon, zavetje in uteho pa najde predvsem v naravi. Uveljavljeni francoski stripar Manu Larcenet, čigar dela precizno odslikavajo aktualni čas, je pobral že domala vse nagrade v svetu stripov in risoromanov.
Lenart Zajc (Spremna beseda Tone Kregar): Odred (Litera, 2022)
Skozi preplet zgodovinskih dejstev in literarne fikcije zgodovinar in pisatelj Lenart Zajc ponudi vpogled v drugo svetovno vojno in predvsem v naravo slovenskega partizanstva. V prvem delu trilogije, ki se dogaja med predvečerom okupacije in prvo vojno zimo, oživi tudi nekaj zgodovinskih osebnosti. Gre za delo, ki se trdno zaveda, da to obdobje slovenske zgodovine ni črno-belo, a ob tem ne odstopa od dejstva, da sta antifašistično gibanje in narodnoosvobodilni boj na pravi strani zgodovine.
Primož Kraševec (Spremna beseda Vincent Le): Tujost kapitala (Sophia, 2021)
Sociolog kulture Primož Kraševec, ki na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s področja teorij ideologije, diskurza, države in epistemologije, je izdal delo, v katerem opozori na čedalje večje osamosvajanje kapitalizma od človeštva – podobno kot pri Frankensteinovem umetno ustvarjenem človeku, ki razvije svojo voljo in ne upošteva več želja in zahtev svojega stvaritelja. Če je kapitalizem izum naše vrste, ga še lahko popravimo ali nadomestimo, preden zdrvimo v katastrofo?
César Aira (Prevod Marjeta Drobnič): Kako sem postal nuna (LUD Šerpa, 2022)
César Aira, eden vidnejših in najbolj prevajanih sodobnih argentinskih pisateljev, čigar dela so dobro znana tudi slovenskim bralcem, se v kratkem romanu, ki je v izvirniku izšel že pred tremi desetletji, vživi v otroka, deklico, ki ji okolica dopoveduje, da je deček. S perspektive otroka z živahno domišljijo, ki si sebe in svet okoli sebe razlaga na svojevrsten način, avtor predstavi zgodbo, polno nepredvidljivih in nenavadnih zapletov, skozi katero se izriše kompleksen psihološki portret otroštva.
