»V švedskem parlamentu obstaja široka podpora stališču, da se Švedska pridruži Natu. To je najboljša stvar za varnost naše države. Nato bomo obvestili, da želimo postati člani zavezništva,« je po razpravi v švedskem parlamentu včeraj uradno švedsko kandidaturo za članstvo v vojaškem zavezništvu sporočila švedska premierka Magdalena Andersson. S to odločitvijo se po njeni oceni končuje neko obdobje in začenja novo, ratifikacija švedske pridružitve Natu pa po besedah Anderssonove ne bi smela trajati več kot leto dni.
Finska in Švedska bosta za članstvo v Natu zaprosili skupaj. Kdaj točno se bo to zgodilo, sicer še ni jasno. Obe aspirantki za članstvo v Natu sta že več tednov deležni opozoril iz Moskve, da bi njuno članstvo povzročilo tehnično-vojaški odgovor Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj ponovil, da bo širitev Nata pomenila težavo za Rusijo, proučiti pa morajo tudi, kako Nato širi svoj globalni vpliv. Putin je sicer dejal, da zgolj s članstvom Finske in Švedske v Natu Rusija ne bi imela težav, bi pa te nastale, če bi se na ta območja razširila Natova vojaška infrastruktura. »Težave se ustvarja brez razlogov. Odzvali se bomo okoliščinam primerno,« je dejal Putin na zasedanju Organizacije sporazuma za kolektivno varnost.
Prav za vmesno obdobje, ko naj bi zaprosilo za članstvo Finske in Švedske polno ratificiralo vseh trideset Natovih članic, pa obstaja bojazen, da bi po odpovedi statusu nevtralnosti obe državi lahko bili deležni ruske agresije. Če bi se to zgodilo, so jima včeraj vso pomoč zagotovile Norveška, Danska in Islandija.
