Inflacija se v vsakdanjem življenju kaže v zviševanju cen – na tej osnovi se izračuna stopnja inflacije, manjše kupne moči denarja. Torej za svoje plače dobimo manj. To seveda ni dobro, vendar pa povišanju cen, inflaciji, sledi tudi povišanje prejemkov, tako da je to dvoje približno v nekem razumnem razmerju. Zato iz naslova tekočega življenja ne moremo biti v skrbeh. Če imamo premalo denarja, ga moramo več zaslužiti ali ga manj porabiti, kar velja v vsakem primeru. Lahko bi rekli, da torej v vsakdanu ni prijetno, da se cene in prejemki povečujejo, ni pa tudi to velik problem – se da preživeti.
Največji problem gospodinjstev in države ni tekoče poslovanje, ampak krediti. Krediti niso nič slabega, z njimi z odlogom plačila uresničimo nekaj, kar potrebujemo. To, kar s krediti kupimo, pa neposredno vpliva na gospodarsko rast, na posel, zaposlenost, priliv davkov ... Ta največji problem, zadolženost, rešuje inflacija z veliko hitrostjo: manj vreden denar (kredit) lažje in hitreje odplačamo. Države in občani na tak način veliko lažje odplačajo kredite. To pa je dobro in tudi pošteno: namreč denar ni cilj, ampak sredstvo za doseganje drugih ciljev. Inflacija znižuje vrednost denarja v bankah, kjer ga imajo Slovenci nenormalno veliko, in prepričuje lastnike denarja, da ga trošijo, kar je za vse dobro. Inflacija znižuje dolgove držav, ki se zadolžujejo zato, da zagotavljajo svoje normalno delovanje. Inflacija pospešuje potrošnjo, ki dviga gospodarsko rast in blaginjo ljudi. Inflacija je torej zaželena in dobra, nekje med 5 in 10 odstotki na leto bi bila za vse koristna. Seveda na podlagi večjega povpraševanja, sicer bi lahko prišlo do stagflacije – inflacije ob ničelni rasti, torej bi se cene povečevale brez večjega povpraševanja, česar pa ne bi mogli enostavno preliti v višje dohodke.
Nihče si ne želi hiperinflacije, na katero imamo nekateri še žive, sicer ne tako slabe spomine. Takrat sem imel plačo nekaj čez en milijon dinarjev, delal pa sem v trgovini z gradbenim in instalacijskim materialom. V tistem času se je nenormalno povečala prodaja, veliko je bilo dela in nikoli kasneje ni bilo tako visokih dobičkov. Takrat si kupil stanovanje na kredit in ga v petih letih odplačal kot za šalo. Da bi takrat firme propadale zaradi inflacije, se ne spomnim, prej obrnjeno. Je pa to veselico nekdo moral bolj realno pokriti ...
Gre za večno zgodbo o tem, ali varovati vrednost denarja ali pa je denar (tiskanje denarja) le sredstvo za varovanje koristi tistih, ki so ga izumili.
Bojko Jerman, Dolsko
