Se mogoče spomnite 13. septembra 2003? Pisala se je zgodovina kultnega stadiona za Bežigradom in slovenske glasbe, saj se je na koncertu Siddharte ob podpori Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zbralo blizu 40.000 ljudi, ki so imeli kaj videti in slišati. Siddharta že od leta 1995 in ustanovitve sodi med najboljše slovenske glasbene skupine, a se njenih začetkov spominjajo le redki. Tudi njihovega prvega albuma ID, ob omembi katerega večina le skomigne z rameni, pa čeprav je del tega tudi priljubljena uspešnica Pot v X. Ko so se fantje pod vodstvom vokalista Tomija Megliča odločili za ime albuma, se niso zavedali, kako zelo vizionarski bodo. Kratica ID je namreč danes sopomenka za odličnost in je tesno povezana tudi z avtomobilsko prihodnostjo. Volkswagen jo je namreč izbral za svoje električne avtomobile. Je tudi zavoljo tega Siddharta že več kot desetletje povezana s Volkswagnom kot njihov promotor, njeni člani pa se vozijo s štirikolesniki iz Wolfsburga?
ID.5. Je nekaj posebnega. Ne zaradi kakšne drzne barve zunanjosti – kljub temu priznavamo, da mu temno rdeča in bela (glej fotografije) še kako pristajata –, temveč zaradi poslanstva, ki ga prinaša. Njegova posebnost je namreč tišina, saj se hvali z električnim motorjem. To mu štejemo v dobro, elektrika pač predstavlja prihodnost in poslanstvo, da bomo nekoč živeli v čistejšem svetu. Če ne mi, pa vsaj naši otroci. Čeprav niso več takšni posebneži, kot so bili še pred leti, so vsaj na slovenskih cestah električno gnani štirikolesniki podobno redki, kot je na travniku štiriperesna deteljica. Ko pa jo najdete, sledi zavedanje, da ima najnovejši volkswagen kar nekaj adutov, s katerimi lahko omreži množice. Kot prvi je to zagotovo njegova oblika. Se spomnite Prešernovega verza iz Povodnega moža »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al' lepše od Urške bilo ni nobene«? Vlogo Urške bi zlahka odigral tudi ID.5, saj je očem privlačen. Ali drugače: prvi pogoj, da se za njim obrne potencialni kupec, izpolnjuje z odliko. Tega sicer za večino volkswagnov ni mogoče zapisati. Še posebej atraktiven je njegov zadnji del, ki v marsičem spominja na kupeja. Kljub temu dvoma, da gre za športnega terenca, seveda ni.
Če bi hodil v šolo, bi ga označili za piflarja, nanj se namreč lepijo zgolj najvišje ocene. Je nadpovprečno inteligenten, saj se hvali s kopico varnostnih in udobnostnih asistenčnih sistemov (ohranja smer vožnje in ustrezno varnostno razdaljo ter prilagaja hitrost omejitvam), zmogljiv, kar mu omogočajo trije električni motorji z močjo od 174 (128 kW) pa vse do 299 konjev (220 kW) v različici GTX, za nameček pa odpravlja hibo nekaterih konkurentov, premajhen doseg, saj se teoretični po WLTP giblje okoli 500 kilometrov, realni pa je nekje med 350 in 400 kilometri. To pa ni več mačji kašelj. Kljub temu je potrebno zavedanje, da ni za vsakogar. Če živite v blokovskem naselju, se mu ognite v širokem loku, saj je polnjenje vselej (pre)visoka ovira. Če pa živite v hiši ali avto zlahka polnite v službi, zna biti za vas. Si je pa seveda za polnjenje treba vzeti čas, za našega ID.5 natančneje 7,5 ure na 11-kilovatni polnilnici, omogoča pa tudi zelo hitro polnjenje na 135-kilovatni polnilnici, kjer boste baterijo s kapaciteto 77 kWh do 80 odstotkov napolnili v 29 (šibkejša motorja) do 36 minutah (najmočnejši). A to ne bo poceni.
Hiter je. Kdor je že vozil električni avto, ve, da ga zna navdušiti. Električni motor ima namreč velik navor, ki je na voljo takoj, zato je občutek pospeševanja lahko podoben, kot bi bili v kokpitu kakšnega športnega bolida in ne športnega terenca. Ker je teža praznega ID.5 dobri dve toni, ima športnost svojo mejo, maksimalna hitrost pa je omejena na 160 (šibkejša motorja) ali 180 kilometrov na uro (različica GTX), pri čemer je pospešek do stotice najšibkejšega motorja 10,4 in najmočnejšega vsega 6,3 sekunde. Kar je več kot dovolj za udobno križarjenje po avtocesti in za manever prehitevanja. A vse ni popolno. Potniška kabina, ki sicer razveseljuje z obilico prostora, podobno kot prtljažnik s prostornino od 549 do 1561 litrov, bi namreč lahko bila zasnovana še bolj drzno, tudi uporabljeni materiali bi lahko bili v osnovni različici še kakovostnejši. A niso. Za nameček se je potrebno navaditi, da je dostop do menijev mogoč samo na dotik.
Zdaj pa najslabše, cena. Za običajne volkswagne sicer velja, da ne zahtevajo atentata na družinski proračun, a ko beseda nanese na električno gnane, je zadeva postavljena na glavo. Za ID.5 tako imejte pripravljenih najmanj 49.368 evrov (za GTX še 10 tisočakov več; subvencija Eko sklada je sicer štiri tisočake in pol), kar mu zagotavlja določeno mero ekskluzivnosti, da ga ne bomo videli za vsakim vogalom. Če si ga lahko privoščite, pa vam v prid nakupu prižigamo zeleno luč. Z zavedanjem: čeprav je ekskluziven, tako zelo kot velika prestižna nemška trojica Audi, BMW in Mercedes ne bo nikoli …