Si predstavljate, da bi dočakali 100 let? Po podatkih Združenih Narodov na svetu živi več kot 300.000 stoletnikov, številka pa se bo zaradi podaljševanja življenjske dobe samo še povečevala. Celo Slovenci jih premoremo, in sicer več kot 200, velika večina so ženske. 100 let je veliko, tudi ko beseda nanese na države - poglejte si samo našo -, kaj šele na sodelovanja med državami. A poznamo tudi na izjeme. Romuni in Japonci se tako na primer hvalijo, da letos praznujejo natanko 100-letnico diplomatskega sodelovanja, v ta namen so odprli celo razstavo, ki prikazuje tako ekonomska kot tudi kulturna bilateralna sodelovanja. Čeprav so odnosi med državami še vedno dobri, pa to ne pomeni, da med sabo ne tekmujejo, ko beseda nanese na gospodarstvo ali šport. Prijatelji pa so tekmeci tudi, ko je govor o avtomobilih. In prav o tem bo tekla tokratna zgodba…
Na prvo žogo bi mnogi dejali, da če se na nogometnem igrišču pomerita Dacia in Suzuki, vprašanje zmagovalca ni vprašljivo. Velika večina bi se gotovo odločila za japonsko znamko, katere avtomobili se na cestah vozijo že neverjetnih 113 let; romunsko znamko so ustanovili šele leta 1966. A vloga favorita v športu še ne pomeni avtomatske zmage. Športni terenci so zadnja leta prodajni hit ne glede na velikostni razred, zato se tudi dusterju in S-crossu ni potrebno bati za kupce. Bi teh lahko bilo še več? Verjetno da, a po 14 dnevih druženja smo vendarle ugotovili, da nista popolna. Največji minus dusterja je podhranjenost z najsodobnejšmi tehnologijami (premore zgolj navadni tempomat, težave smo imeli s prostoročno povezljivostjo telefona), pri S-crossu pa nas je zmotilo nekaj malenkosti (pametni ključ ima omejeno pamet, saj je za odklepanje in zaklepanje potreben dotik kljuke, potovalni računalnik nima stikala na volanu, stikala so ponoči slabo osvetljena), še najbolj pa precej visoka cena (26.460 evrov). Prav ugodna cena (21.190 evrov) pa je glavni razlog za nakup dacie, pri čemer suzuki stavi na kupce, ki želijo imeti štirikolesni pogon. Ta je pri dusterju na voljo le pri dizelskem motorju.
Imate težave s križem? Kar štirje od petih zemljanov namreč vsaj enkrat v življenju potožijo, da jih zaboli v križu. Športni terenci so zagotovilo, da se vam to ne bo pripetilo. Pravzaprav je dovolj, da vas športni terenec omreži, že enourna testna vožnja. Po njej boste spoznali vse prednosti visokega položaja sedenja in posledično večje preglednosti – mlajši vozniki, saj vemo, kaj boste porekli, da to ni pomembno – mišičasta podoba pa daje tudi občutek večje varnosti. Ki pa je vsaj pri dusterju lažen, saj je na testnih trčenjih prejel le tri zvezdice. Suzukija, odkar nima priponke SX4, še niso testirali, zato pet zvezdic iz leta 2013 ni realnih. Eno izmed poglavij bi lahko spremenili tudi v kviz z vprašanjem, ali uganete pogonski enoti. Ker dizli izginjajo, saj je po njih iz meseca v mesec manj povpraševanja, sta bila tudi naša prijatelja bencinarja in to podobna po moči. Duster je imel 150, S-cross pa 130 konjičkov, ki jim je bilo skupno, da so komajda čakali, da jih poženemo v dir. A dir ni ravno poceni. Zmogljivosti so precejšnje (199:195 km/h najvišje hitrosti, 10,4:10,2 sekunde do stotice), žal tudi poraba. 7 litrov pri suzukiju in kar 8,2 pri dacii je odločno preveč. Je pa res, da so pri Suzukiju stavili na štirivaljni motor in 6-stopenjski ročni menjalnik, Daciina kombinacija je pomenila štirivaljni motor in 6-stopenjski samodejni menjalnik. Sami že dolgo ne skrivamo ljubezni do samodejnih menjalnikov. Vozno udobje je dvignjeno stopničko višje, vožnja je bolj varna, voznik pa na daljši poti spočit občutno bolj, kot če mora pogosto pretikati. Tudi japonec samodejnega lahko premore, a za doplačilo dveh tisočakov.
Z metrom v roki smo ugotovili, da ju ločijo le štirje dolžinski centimetri (434:430 v korist dusterja), besede utesnjenost pa ne bodo spregovorili niti potniki na zadnji klopi, saj je prostor odmerjen dokaj razkošno. Prostorska zgodba z zadnje klopi se nadaljuje v prtljažniku, kjer je v teoriji razlika zgolj 48 litrov (478:430), kar je pri obeh dovolj za štiri potovalke, a je suzukijev, ko podremo zadnjo klop, malce bolj uporaben, saj nastane ravno dno, v oba pa v tem primeru zlahka spravimo dve gorski kolesi. Smo pa pri obeh pogrešali električni pomik sicer zajetnih prtljažnih vrat. V notranjosti ne eden ne drugi ne ponujata nekega oblikovnega presežka in sta kilometre daleč od drznosti, ki jo premore peščica konkurentov, sploh v dusterju so materiali bolj ceneni tako na prvi pogled kot na otip, a to bo potencialni kupec seveda vzel v zakup. Kot bo S-crossu spregledal prav nič vpadljivo zunanjo obliko. Več pa v sklepu.
