Kako so prišli do ideje, pojasnjuje član ekipe Janez Goršin: »Moj brat Miha ima triletnega sina Patrika, ki mu večkrat berem pravljice, starši pa še veliko več. Prav Mihova zamisel je bila, da bi lahko na tem področju naredili veliko dobrega in zbrali kakovostne pravljice za otroke tako, da bi bilo iskanje med njimi prijetno in lahko. Obstaja sicer nekaj alternativ, vendar starši potrebujejo veliko časa, da pravljice poslušajo in ugotovijo, ali so vsebinsko in starostno primerne ter zanimive. Naša spletna stran in aplikacija jim bosta prihranili predvsem veliko časa, saj zagotavljamo, da so pravljice kakovostne tako z vsebinskega kot jezikovnega vidika. Veliko se ukvarjamo z uporabniško izkušnjo, tako da bodo v bazi podatkov staršem na voljo vsi podatki o posamezni pravljici – od avtorja in vsebine do bralca besedila in dolžine posnetka.«
Spletna stran in aplikacija
Na spletni strani Zvočne zakladnice Mesečina uporabnike najprej pozdravijo različne kategorije, kot so zbirke slovenskih ljudskih pripovedk, svetovnih ljudskih pravljic, basni, zbirke pesmi in nazadnje poslušano. Starši si bodo lahko naredili svoje sezname predvajanja, ki jih bodo upravljali hitro in učinkovito, recimo najljubše pravljice posameznega otroka, pravljice pred spanjem ali pravljice za poslušanje med potjo v avtu. Ekipa, ki se je s poslovnim modelom intenzivno ukvarjala tri mesece, se je najprej osredotočila na spletno stran, ki jo je mogoče zagnati na računalniku, tablici ali mobilniku in naj bi polno zaživela konec junija, sledila ji bo še aplikacija, ker sta tablica in mobilni telefon priročnejša za potovanja, pove Goršin. Starši bodo platformo lahko mesec dni brezplačno testirali, nato pa bo na voljo za mesečno članarino, ki bo najverjetneje znašala štiri evre.
Skupino mladih strojnikov, od katerih je eden že zaposlen, drugi pa so na magistrskem študiju, sestavljajo štirje ustanovni člani. Janez Goršin je pripravljal poslovni model in veliko časa vložil v raziskovanje avtorskega prava v Sloveniji – katere pravljice je mogoče objaviti brezplačno in za katere potrebujejo dovoljenje. Martin Božič je programer, ki se ukvarja s postavljanjem spletne strani in aplikacije, Filip Plešnik zbira gradivo in komunicira z založbami in posamezniki, Jakob Čuk pa je zvočni tehnik, ki posname bralce pravljic in posnetke zvočno obdela. V pomoč pri izbiranju kar najboljših vsebin jim je študentka slovenistike in umetnostne zgodovine Marija Poklukar. Ekipa že ima nekaj profesionalnih bralcev zgodb, doda Goršin, k sodelovanju pa vabijo še dodatne bralce in druge, ki jim lahko predlagajo gradivo in jim pišejo na elektronski naslov zvocnazakladnica@gmail.com. Ker bodo izvlečkom pravljic dodane tudi ilustracije, se o sodelovanju pogovarjajo z nadarjenimi ilustratorji. Tako bi lahko starši pravljice sneli s spleta kot nekakšno slikanico in jih natisnili.
Prvi stik s podjetništvom
Za vse člane ekipe je bilo tekmovanje Popri prvi stik s podjetništvom, pravi Janez Goršin. »Tekmovanje je dobro organizirano in na poti omogoča izobraževanje, ki te pripelje do dobrega poslovnega modela. Ko smo zmagali na področnem tekmovanju in za nagrado prejeli 500 evrov, smo bili suvereni, da smo naredili nekaj dobrega, čeprav ob prijavi nismo niti pomislili na zmago v finalu. Ta nam je prinesla 2000 evrov nagrade, ki jo bomo porabili za sprotne stroške in za udeležbo celotne ekipe na evropskem tekmovanju Popri international Eusair youth v Albaniji.« V skupini si zdaj prizadevajo predvsem najti sponzorje in dodatne vlagatelje za svoj projekt. Naslednje leto bi se lahko prijavili na razpis P2 Slovenskega podjetniškega sklada, dodatna sredstva pa bi lahko dobili tudi na razpisih, tako da je možnosti financiranja več, Slovenija pa je na tem področju kar močna, sklene Goršin.
