Kot je v objavi na spletni strani Astronomskega društva Orion zapisal predsednik društva Igor Žiberna, se bo polsenčna faza začela v ponedeljek ob 3.30 po srednjeevropskem poletnem času, vendar ta faza s prostim očesom ni vidna.

Luna bo začela prehajati v Zemljino senco ob 4.27 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo njen višinski kot le 7,3 stopinje, zato bo za kakovostno opazovanje potrebno izbrati opazovališče, ki ima na jugozahodni strani čim manj ovir.

V Mariboru, kjer ima omenjeno društvo sedež, bo Luna »žal zašla za matematičnim obzorjem ob 5.24 po srednjeevropskem poletnem času oz. okoli štiri minute pred začetkom popolne faze mrka. Kljub ne najboljšim pogojem za opazovanje se bo v primeru jasnega vremena vseeno izplačalo vstati nekoliko bolj zgodaj in občudovati zanimiv naravni pojav,« je zapisal Žiberna.

Mrk bodo lahko, kot je še dodal, najlepše opazovali v Južni Ameriki, v vzhodnem delu Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in v jugovzhodnem delu Tihega oceana.

Če bo v večjem delu Evrope, vzhodne Azije in v Afriki Luna v prvem delu mrka zahajala, pa bodo drugi del mrka lahko ob vzhajajoči Luni opazovali v osrednjem in zahodnem delu Severne Amerike in celo na Novi Zelandiji.