"Pandemija covida-19 in ruska vojaška agresija sta okupirali pozornost ljudi in politike, vendar pa dejstvo, da podnebna kriza trenutno ni ena izmed prvenstvenih skrbi ljudi, ne pomeni, da se je ta grožnja obstoju človeške civilizacije kakorkoli zmanjšala - prej nasprotno," ugotavljajo v Umanoteri.
"Če so ljudje zaradi drugih katastrof nekoliko pozabili na podnebne spremembe, si politika tega ne more in ne sme privoščiti," so jasni v nevladni organizaciji, zato nove politične predstavnike pozivajo, naj boj s podnebno krizo vzamejo resno in ga umestijo med prioritete svojega političnega dela.
Pri tem se sklicujejo na četrto veliko podnebno raziskavo, ki jo je lani v članicah EU in nekaterih drugih velikih svetovnih gospodarstvih opravila Evropska investicijska banka. Ta je pokazala, da 76 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da so podnebne spremembe največji izziv za človeštvo v 21. stoletju, kar je pet odstotnih točk pod povprečjem EU. Še bistveno manj, 26 odstotkov, jih uvršča med tri glavne izzive države. V EU je povprečje 39 odstotkov.
Obenem pa, kot izpostavljajo v Umanoteri, 60 odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je reševanje podnebne krize tako zahtevno, ker države niso dovolj aktivne v boju s podnebnimi spremembami in posameznikom in podjetjem dopuščajo, da jim ni treba spreminjati svojega delovanja in vedenja. To je nad povprečjem EU, ki je pri 51 odstotkih.
Andrej Gnezda iz Umanotere, tudi koordinator delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo, opozarja, da je "slovenska politika podnebno krizo ignorirala, namesto ukrepov za zmanjšanje emisij pa smo lahko spremljali sprejemanje političnih odločitev, ki vodijo v višje emisije toplogrednih plinov". "Rezultat teh politik je na dlani, najbolj nazorno pa se kaže na področju obnovljivih virov energije, kjer se Slovenija po več kazalnikih umešča na zadnje mesto v EU," je kritičen.
Pri vprašanju o tem, na katere vire energije bi se morala opreti država v boju s podnebno krizo, je v omenjeni raziskavi 70 odstotkov vprašanih v Sloveniji izbralo obnovljive vire energije. Na drugo mesto se je z 12 odstotki odgovorov uvrstila jedrska energija, na tretje mesto pa ukrepi za zmanjšanje rabe energije z 10 odstotki. Na zadnje mesto se je s štirimi odstotki uvrstil plin.
"Pričakovanja javnosti so torej bistveno drugačna od energetskih projektov, ki so jih doslej favorizirali politika in energetska podjetja; gradnja drugega bloka jedrske elektrarne, povečan uvoz utekočinjenega plina in plin kot prehodni energent," ugotavljajo v Umanoteri.
"Dosedanja politika in energetika sta zagovarjali najdražji projekt v zgodovini Slovenije, novo jedrsko elektrarno, ki bi stala med 10 in 15 milijard evrov. Nova vlada in poslanci naj namesto tega raje prisluhnejo ljudem in pričnejo pospešeno podpirati razvoj obnovljivih virov energije," pravi Gnezda.
Tudi na ministrstvu za okolje in prostor, ki trenutno še bdi nad področjem podnebnih sprememb, v naslednji vladi pa naj bi se s podnebjem ukvarjalo ministrstvo za podnebje in energijo, priznavajo, da je Slovenija pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev pred velikimi izzivi.
Pri sledenju skupnemu cilju, ki je do 2050 postati podnebno nevtralna družba, je treba ob ukrepih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po mnenju ministrstva krepiti tudi odpornost na vplive podnebnih sprememb in učinkovito sistemsko izvajati potrebne ukrepe v vseh sektorjih.
Spomnili so, da je DZ lani sprejel resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Ta zastavlja sektorjem in sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja pa tudi strateške sektorske cilje za 2050 in 2040, ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.
"Dolgoročna podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov za vlaganje v zeleni prehod gospodarstva," so prepričani na ministrstvu.
Obenem izpostavljajo nedavno sprejeti novi zakon o varstvu okolja, s katerim se v slovenski pravni red med drugim prenašajo načela krožnega gospodarstva, načelo onesnaževalec plača in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov. Zakon prinaša tudi nekaj sprememb na področju sledenja cilju podnebne nevtralnosti. Med drugim ureja tudi neodvisno nacionalno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko - podnebni svet.
Glede obsega sredstev sklada za podnebne spremembe za 2022 in 2023 pa na podlagi gibanja cene kuponov iz preteklosti letni priliv v tem in naslednjem letu na ministrstvu ocenjujejo na 170 milijonov evrov letno. Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let je razpoložljivi finančni potencial tega instrumenta, ki naj bi bil namenjen za financiranje podnebnih ukrepov, za 2022 in 2023 ocenjen na nekaj več kot 525 milijonov evrov.