Odkar je Politico v začetku maja objavil osnutek mnenja petih konservativnih članov vrhovnega sodišča, ki šteje skupaj devet članov, je v ZDA zavrelo. Vrstijo se protesti zagovornikov pravice do splava. Demokratski politiki skušajo na zvezni ravni to pravico zaščititi, pri čemer se zavedajo, da ne bodo uspešni, vendar vprašanje izkoriščajo za oživljanje svoje volilne baze pred novembrskimi kongresnimi in drugimi volitvami sredi predsedniškega mandata.
Vrhovno sodišče ZDA je z odločitvijo v precedenčnem primeru Roe proti Wade leta 1973 ženskam zagotovilo pravico do splava do trenutka, ko lahko zarodek sam preživi izven maternice, po celotnih ZDA. Objavljeno mnenje večine, ki ga je sestavil sodnik Samuel Alito v bistvu pravi, da se lahko pravice, ki nimajo dolge zgodovinske tradicije in niso izrecno omenjene v ustavi, odpravijo, ženske pa si naj potem izvolijo politike, ki jim bodo uzakonili pravico do splava, če to želijo.
Razveljavitev primera Roe proti Wade pomeni, da bo pravica do splava ponovno v rokah zveznih držav, pri čemer jo bodo konservativne republikanske države ukinile, progresivne demokratske pa utrdile. Pravne strokovnjake skrbi, da so po Alitovi definicijo ogrožene tudi številne druge pravice, ki niso navedene v ustavi, zlasti tiste, ki zadevajo manjšinske in obrobne skupine.
"Splav bo postal nezakonit po državah juga in srednjega zahoda. Bogate ženske iz omenjenih držav bodo lahko potovale, da bodo prišle do splava, vendar pa bo temnopoltim, revnim in mladim dostop onemogočen," je za STA povedala direktorica spolnih študij in profesorica sociologije pri državni univerzi Mississippija Kimberly Kelly, ki v svoji južnjaški državi iz prve roke spremlja povezave med raso, vero in splavom.
"Ženske ne bodo prenehale opravljati splav, vendar bodo trpele negativne zdravstvene in ekonomske posledice. Prav tako jih bodo lahko aretirali," dodaja direktorica programa za študije žensk in spola pri kolidžu Smith v Massachussettsu Carrie Baker, ki se pri svojem delu posveča povezavam med vprašanji spola, rase, prava in politike.
"Države bodo lahko regulirale splav kakor bodo želele. Splav bo postal nezakonit v 26 zveznih državah, v številnih drugih bo močno omejen. Ženske bodo prisiljene potovati daleč v države z manj omejitvami, iskati dostop do nezakonitih splavov, ali bodo to skušale storiti same, ali pa bodo pač nadaljevale z nosečnostjo in rodile," meni profesorica pravosodja pri državni univerzi San Jose v Kaliforniji Grace E. Howard, strokovnjakinja za vprašanja kriminalizacije nosečnosti in regulacij splava v ZDA.
"Osnutek odločitve v bistvu ukinja pravico do zasebnosti, ker ni izrecno omenjena v ustavi oziroma del zgodovine in tradicije. To pomeni, da se lahko ukinejo številne pravice, na primer do kontracepcije, istospolne poroke, homoseksualnosti, pravica do odvetnika, prepoved okrutnih kazni in tako naprej," je dodala.
Kellyjeva ob tem poudarja, da imajo države, ki bodo prepovedale splav že tako ali tako visoko stopnjo revščine, smrtnosti novorojenčkov in ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. "Vse to bo postalo še hujše, če bodo ženske silili v dokončanje nosečnosti, ki si je ne morejo privoščiti."
"Smrtnost pri nosečnicah se bo predvidoma povišala za 21 odstotkov, kar bo najbolj prizadelo temnopolte zaradi zdravstvenih posledic rasizma. Večina splavov je pri ženskah, ki že imajo otroke, kar pomeni, da bo več otrok izgubilo svoje matere," meni Howardova.
Rdeča nit odgovorov na vprašanje zakaj je v ZDA še vedno tako močno prisotno zavračanje pravice do splava je bila pri vseh rasizem in privilegiji belih Američanov tako moških kot tudi žensk. "To je veliko vprašanje. Hiter odgovor je patriarhija na kateri temelji ameriška družba. Beli bogati moški imajo dovolj moči, da sprejemajo drakonske zakone za ženske, temnopolte, revne," je dejala Kellyjeva.
"Erozija demokracije je privedla do erozije ženskih pravic. Bogati nadzirajo politični sistem in imajo velike koristi od ohranjanja revščine," meni Bakerjeva, Howardova pa vleče vzporednice tudi z zgodovino rasizma.
"Ko so konservativci ugotovili, da so izgubili bitko za segregacijo, so potrebovali novo politično vprašanje. Dogovorili so se za splav na temelju krščanske verske ideologije. To je bilo učinkovito, saj se nasprotniki niso upali upirati zaradi obtožb o nestrpnosti do vere," je menila Howardova.
Kellyjeva pravi, da splavu na splošno nasprotujejo politično konservativni kristjani, ki obenem podpirajo pravico do orožja in nasprotujejo pravicam LGBTQ. "Zagovorniki splava so bolj raznolika skupina, manj verna in bolj izobražena." "Evangelikalci, koservativno verni, republikanski volivci so na eni strani, progresivni, mladi in demokratski volivci pa na drugi strani," pravi Bakerjeva.
"Temnopolti in Azijci bolj podpirajo pravico kot beli in Latinoameričani. Bolj izobraženi podpirajo bolj, beli evangelikalci manj, beli protestanti bolj," meni Howardova.
Odgovor na vprašanje, zakaj torej ženske volijo politike, ki ne ščitijo njihovih pravic, je bil pri vseh treh strokovnjakinjah, da gre za bele ženske. "Bele ženske volijo proti splošnim interesom žensk, ker imajo rasne in razredne privilegije, s katerimi presežejo pomanjkljivost biti ženska v ameriški družbi," je dejala Kellyjeva.
Vse tri se strinjajo, da protesti, ki so izbruhnili po ZDA in se bodo nadaljevali, ne bodo vplivali na konservativno sodniško peterico. "Na noben način niso odgovorni javnosti, niso izvoljeni, položaj je dosmrten. Prav tako ne smejo ustvariti vtisa, da se odzivajo na javno mnenje, ne pa na zakone," je dejala Kellyjeva. "Bolj verjetno bodo še manj naklonjeni spremembi mnenja, ker bi morali biti objektivni in nepolitični razlagalci ustave, čeprav to niso," je dodala Howardova.
A predčasna objava osnutka odločitve vrhovnega sodišča bo najverjetneje povečala udeležbo na novembrskih vmesnih volitvah. "Mislim, da bo šlo nekaj več ljudi volit proti republikancem, nisem pa prepričana, da tam, kjer bi to lahko kaj pomenilo za večino v kongresu," meni Kellyjeva.
Bakerjeva je prepričana, da bo to mobiliziralo demokratske volivce, Howardova pa meni obratno. "To lahko še bolj podžge konservativne volivce," je dejala.
Verjetnost odprave pravice do splava je sicer posledica tega, da je bivši predsednik Donald Trump imenoval tri konservativne sodnike, ki so pridružili Samuelu Alitu. Vrhovne sodnike namreč predlaga predsednik, potrjuje pa jih senat. Trump je napovedal imenovanje sodnikov proti splavu, to je dobil in posledice se sedaj vidijo, je dejala Howardova.
