Pravi, da je srečen, ker lahko v miru kadi in pije, ne da bi se zaradi tega kdo pritoževal. Takoj se seveda pojavi vprašanje, kje na letališču lahko kadi, a kot kaže, so kitajska pravila na letališčih nekoliko drugačna kot v Evropi. V vsakem primeru mu nadomestilo za brezposelnost v višini 1000 juanov oziroma približno 150 evrov zadostuje za cigarete in alkohol. V ogromnem poslopju letališča si je uredil življenje: tam spi, na majhnem električnem kuhalniku si včasih kaj skuha, sicer pa kaj poje v eni od tamkajšnjih restavracij, za katero pravi, da ponuja dobro hrano po cenah, ki so primerljive s tistimi v središču Pekinga. V teh štirinajstih letih ga je policija večkrat odpeljala domov, a se je vedno vrnil. Tudi družina bi se najbrž sprijaznila z dejstvom, da se ne bo spremenil, in bi se lahko vrnil domov, a sam tega preprosto noče. Živi skromno in kot je nekoliko humorno zapisal eden od lokalnih časopisov, bi v primeru, da se odpove kajenju, lahko rekli, da se drži sodobnih ekoloških zapovedi – ne onesnažuje okolja in živi brez odpadkov.
Na letališču
Nekega dne je soprogi Wei Jianguoja prekipelo. Potem ko je bil 20 let brezposeln in je zgolj ležal na kavču ter ves denar, ki ga je dobil od države, vsak mesec porabil za cigarete in pijačo, ga je postavila pred dejstvo: »Ali jaz ali pa alkohol in cigarete.« In se je odločil. Za cigarete in alkohol. To je bilo pred štirinajstimi leti in od takrat Wei Jianguo živi na mednarodnem letališču Peking Capital.
Wei Jianguo že 14 let živi na mednarodnem letališču Peking Capital.
